Language of document : ECLI:EU:T:2017:542

SKLEP PREDSEDNIKA SPLOŠNEGA SODIŠČA

z dne 21. julija 2017(*)

„Začasna odredba – Notranji trg z zemeljskim plinom – Direktiva 2009/73/ES – Predlog Bundesnetzagentur za spremembo pogojev za izvzetje uporabe plinovoda OPAL iz pravil Unije – Sklep Komisije o spremembi pogojev za izvzetje iz pravil Unije – Predlog za odlog izvršitve – Neobstoj nujnosti“

V zadevi T‑883/16 R,

Republika Poljska, ki jo zastopajo B. Majczyna, M. Kawnik in K. Rudzińska, agenti,

tožeča stranka,

ob intervenciji

Republike Litve, ki jo zastopata D. Kriaučiūnas in R. Krasuckaitė, agenta,

intervenientka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopata O. Beynet in K. Herrmann, agentki,

tožena stranka,

ob intervenciji

Zvezne republike Nemčije, ki jo zastopata T. Henze in R. Kanitz, agenta,

intervenientka,

zaradi predloga na podlagi členov 278 in 279 PDEU za odlog izvršitve Sklepa Komisije C(2016) 6950 final z dne 28. oktobra 2016 o spremembi pogojev za izvzetje plinovoda OPAL iz pravil o dostopu tretjih strani in o reguliranju tarif, določenih na podlagi Direktive 2003/55/ES,

PREDSEDNIK SPLOŠNEGA SODIŠČA

izdaja naslednji

Sklep

 Dejansko stanje

1        Komisija Evropskih skupnosti je z dopisom C(2009) 4694 z dne 12. junija 2009 na podlagi člena 22 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 12, zvezek 2, str. 230) zahtevala od Bundesnetzagentur (BNetzA, zvezna agencija za omrežja, Nemčija), naj spremeni svoj sklep z dne 25. februarja 2009, s katerim so bile prenosne zmogljivosti plinovoda Ostseepipeline‑Anbindungsleitung (OPAL) – to je vzhodni kopenski krak plinovoda Nord Stream 1 z vstopno točko v bližini kraja Lubmin blizu Greifswalda v Nemčiji in izstopno točko v kraju Brandov v Češki republiki – izvzete iz uporabe pravil o dostopu tretjih strani, ki so določena v členu 18 navedene direktive, in tarifnih pravil, določenih v njenem členu 25, od (2) do (4).

2        V odločbi Komisije z dne 12. junija 2009 so bili določeni ti pogoji:

„(a)      Brez poseganja v pravilo, določeno v točki (b), podjetju s prevladujočim položajem na enem ali več večjih trgih z zemeljskim plinom, ki so višje ali nižje v dobavni verigi in pokrivajo Češko republiko, ni dovoljeno letno rezervirati več kot 50 % prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL na češki meji. Rezervacije podjetij, ki pripadajo isti skupini, kot sta Gazprom in Wingas, bodo obravnavane skupaj. Rezervacije podjetij/skupin podjetij s prevladujočim položajem, ki imajo sklenjene pomembne dolgoročne pogodbe o dobavi zemeljskega plina, bodo obravnavane združeno […].

(b)      Meja 50 % zmogljivosti se lahko preseže, če zadevno podjetje na trgu ponudi 3 milijarde m³ plina preko plinovoda OPAL v odprtem, preglednem in nediskriminatornem postopku (‚program za sprostitev dobave plina‘). Družba, ki upravlja plinovod, ali podjetje, odgovorno za izvajanje programa, mora zagotoviti razpoložljivost ustreznih prenosnih zmogljivosti in prosto izbiro izstopne točke (‚program za sprostitev zmogljivosti‘). Obliko programov ‚za sprostitev dobave plina‘ in ‚za sprostitev zmogljivosti‘ mora odobriti BNetzA.“

3        BNetzA je 7. julija 2009 spremenila svoj sklep z dne 25. februarja 2009, tako da ga je prilagodila zgoraj navedenim pogojem, določenim v odločbi Komisije z dne 12. junija 2009. BNetzA je odobrila izvzetje iz pravil za obdobje 22 let.

4        Plinovod OPAL je začel obratovati 13. julija 2011 in ima zmogljivost približno 36,5 milijarde m³. V skladu z odločbo Komisije z dne 12. junija 2009 in sklepom agencije BNetzA z dne 25. februarja 2009, kakor je bil spremenjen s sklepom z dne 7. julija 2009, so bile zmogljivosti plinovoda OPAL v celoti izvzete iz uporabe pravil o reguliranem dostopu tretjih strani in tarifnih pravil na podlagi Direktive 2003/55.

5        Ker družba Gazprom ni izvedla programa za sprostitev dobave plina, na katerega se je nanašala odločba Komisije z dne 12. junija 2009, nerezervirani 50‑odstotni delež zmogljivosti tega plinovoda nikoli ni bil izkoriščen. Interes za vstopno zmogljivost plinovoda pri Greifswaldu imajo le tretje strani, ki lahko zagotovijo vstop plina na tej točki plinovoda. Pri sedanji tehnični konfiguraciji je mogoče zemeljski plin do te vstopne točke dobavljati le po plinovodu Nord Stream 1, ki ga izkorišča skupina Gazprom za prenos plina z ruskih nahajališč, tako da se zdi, da je vnaprej izkoriščenih le 50 % prenosne zmogljivosti plinovoda OPAL.

6        BNetzA je 13. maja 2016 na podlagi člena 36 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL 2009, L 211, str. 94) obvestila Komisijo, da namerava spremeniti nekatere določbe izvzetja, odobrenega leta 2009, v zvezi z odsekom plinovoda OPAL, ki ga upravlja družba Opal Gastransport GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: OGT).

7        Komisija je 28. oktobra 2016 na podlagi člena 36(9) Direktive 2009/73 sprejela Sklep C(2016) 6950 final o spremembi pogojev za izvzetje plinovoda OPAL iz pravil o dostopu tretjih strani in o reguliranju tarif, ki so bili določeni na podlagi Direktive 2003/55 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), ki je naslovljen na agencijo BNetzA.

8        Komisija je v izpodbijanem sklepu ohranila izvzetje iz pravil o dostopu tretjih strani, ki je bilo priznano plinovodu OPAL za odsek med vstopno točko pri Greifswaldu in izstopno točko v Brandovu za največ 50 % zmogljivosti ter ki ga je odobrila že v svoji odločbi z dne 12. junija 2009. Nasprotno pa je bil preostali 50‑odstotni delež zmogljivosti na tem odseku – ki dotlej ni bil izkoriščen, ker družba Gazprom ni izvedla programa za sprostitev dobave plina – sproščen, tj. so se zanj začela uporabljati pravila o dostopu tretjih strani. Ta sprostitev mora nastopiti v obliki razdelitve prenosnih zmogljivosti, ki jih mora upravljavec plinovoda dodeliti v okviru preglednih in nediskriminatornih dražb.

9        Ker bi to nediskriminatorno in pregledno dajanje tako sproščenih prenosnih zmogljivosti na razpolago lahko pripeljalo tudi do tega, da bi jih de facto izkoriščala družba Gazprom eksport, je Komisija za zagotovitev, da bodo tretje strani dejansko lahko dostopale do „sproščenih“ zmogljivosti, dvignila zgornji prag, ki ga je predlagala BNetzA, v zvezi s povezovalnimi zmogljivostmi vrste FZK (feste frei zuordenbare Kapazitäten, zagotovljene prosto dodeljive zmogljivosti) na izstopni točki plinovoda. Tako bo moral upravljavec plinovoda OPAL uporabnikom, ki niso podjetje s prevladujočim položajem na češkem trgu z zemeljskim plinom, dati v okviru dražb na razpolago povezovalno zmogljivost vrste FZK v začetni količini 3,2 milijona kWh. Če pa se na letni dražbi izkaže, da povpraševanje po zmogljivostih vrste FZK na izstopni točki Brandov presega 90 % ponujenih zmogljivosti, mora BNetzA na naslednji letni dražbi povečati količino razpoložljivih zmogljivosti vrste FZK za 1,6 milijona kWh. Razpoložljive zmogljivosti vrste FZK lahko na koncu dosežejo količino 6,4 milijona kWh, kar je 20 % skupne zmogljivosti plinovoda OPAL.

10      Poleg tega je Komisija ob upoštevanju stopnjevane narave dražb in za preprečitev morebitnega ponujanja previsokih cen s strani subjekta, ki ima prevladujoči položaj na češkem trgu, uvedla dodaten pogoj, v skladu s katerim lahko tak subjekt v okviru dražbe zmogljivosti vrste FZK predloži ponudbo le po osnovni ceni teh zmogljivosti, kar torej pomeni, da ponujena cena ne sme presegati povprečne osnovne cene regulirane tarife na prenosnem omrežju od tržnega območja Gaspool v Nemčiji do Češke republike v istem letu za primerljive produkte.

11      BNetzA je 28. novembra 2016 spremenila izvzetje, ki ga je odobrila upravljavcu plinovoda OPAL s sklepom z dne 25. februarja 2009, skladno z izpodbijanim sklepom.

 Postopek in predlogi strank

12      Republika Poljska je 16. decembra 2016 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa.

13      Istega dne je Republika Poljska z ločeno vlogo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila ta predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim predsedniku Splošnega sodišča v bistvu predlaga, naj:

–        odloži izvršitev izpodbijanega sklepa do razglasitve končne sodbe v postopku v glavni stvari;

–        odredi Komisiji, naj od agencije BNetzA zahteva, da ta odloži izvajanje stališča Komisije, izraženega v izpodbijanem sklepu, do razglasitve končne sodbe v postopku v glavni stvari;

–        odredi Komisiji, naj od agencije BNetzA zahteva, da ta sprejme vse možne pravne ukrepe, da se do razglasitve končne sodbe v postopku v glavni stvari odloži izvršitev sklepa, poravnave, sporazuma javnega prava ali katerega koli drugega izvedbenega ukrepa, s katerim se spreminja, dopolnjuje, razveljavlja ali drugače vpliva na sklep te agencije z dne 25. februarja 2009 v različici z dne 7. julija 2009;

–        odredi Komisiji, naj od družbe OGT zahteva, da ta do razglasitve končne sodbe v postopku v glavni stvari ne odobri dostopa do prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL pod drugačnimi pogoji od tistih, ki so bili določeni s sklepom agencije BNetzA z dne 25. februarja 2009 v različici z dne 7. julija 2009;

–        preuči ta predlog pred 23. decembrom 2016 na podlagi člena 157(2) Poslovnika Splošnega sodišča.

14      Komisija v stališču glede predloga za izdajo začasne odredbe, ki je bilo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženo 23. decembra 2016, predsedniku Splošnega sodišča v bistvu predlaga, naj:

–        zavrne ta predlog;

–        Republiki Poljski naloži plačilo stroškov.

15      Predsednik Splošnega sodišča je s sklepom z dne 23. decembra 2016, Poljska/Komisija (T‑883/16 R), na podlagi člena 157(2) Poslovnika ugodil predlaganemu odlogu izvršitve do izdaje sklepa, s katerim bo končan ta postopek za izdajo začasne odredbe. Poleg tega je strankama postavil več vprašanj, na katera je Republika Poljska odgovorila 13. januarja 2017, Komisija pa 16. januarja 2017. Ob tej priložnosti je Republika Poljska vložila tudi predlog za sprejetje ukrepov procesnega vodstva, glede katerega je Komisija 20. januarja 2017 vložila stališče, v katerem je zagovarjala zavrnitev navedenega predloga.

16      Predsednik Splošnega sodišča je 2. februarja 2017 ugodil predlogu za intervencijo, ki ga je 19. januarja 2017 vložila Zvezna republika Nemčija in ki mu v stališčih, vloženih 30. oziroma 31. januarja 2017, niti Komisija niti Republika Poljska nista ugovarjali. Intervencijska vloga Zvezne republike Nemčije v podporo predlogom Komisije je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vpisana 9. februarja 2017. Glavni stranki sta 3. marca 2017 vložili stališči glede te vloge.

17      Republika Poljska je 1. marca 2017 vložila dodatno vlogo in dopisa z dne 30. avgusta oziroma 9. decembra 2016, ki ju je minister za energijo Ruske federacije poslal ministru za energijo Republike Poljske.

18      Republiki Litvi je bilo 5. maja 2017 dovoljeno intervenirati v podporo predlogom Republike Poljske v postopku v glavni stvari. Njena intervencijska vloga v obravnavani zadevi je bila vložena 22. maja 2017. Republika Poljska in Komisija sta 9. junija 2017 vložili stališči glede te vloge.

19      Stranke so bile z dopisom z dne 22. junija 2017 povabljene na obravnavo, določeno za 5. julij 2017, da bi predstavile argumente v zvezi s pogojema glede nujnosti in tehtanja interesov. Ob tej priložnosti so bile Komisija in intervenientki pozvane, naj podajo stališča glede dodatne vloge, ki jo je Republika Poljska vložila 1. marca 2017 in kateri so bili priloženi dodatni dokazi v podporo njenemu predlogu.

20      Republika Litva je z dopisom z dne 23. junija 2017 Splošno sodišče obvestila, da se ne bo udeležila obravnave.

21      Na obravnavi 5. julija 2017 so Republika Poljska, Komisija in Zvezna republika Nemčija predstavile argumente in odgovorile na vprašanja, ki jih je postavil predsednik Splošnega sodišča.

 Pravo

 Splošne ugotovitve

22      Iz povezanih določb členov 278 in 279 PDEU na eni strani ter člena 256(1) PDEU na drugi je razvidno, da lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, če meni, da okoliščine to zahtevajo, odloži izvršitev akta, ki se izpodbija pred Splošnim sodiščem, ali sprejme potrebne začasne odredbe, in sicer na podlagi člena 156 Poslovnika. Vendar člen 278 PDEU določa načelo, po katerem tožbe nimajo odložilnega učinka, saj za akte, ki jih sprejmejo institucije Unije, velja domneva zakonitosti. Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, lahko tako le izjemoma odloži izvršitev akta, ki se izpodbija pred Splošnim sodiščem, ali izda začasne odredbe (sklep z dne 19. julija 2016, Belgija/Komisija, T‑131/16 R, EU:T:2016:427, točka 12).

23      Poleg tega člen 156(4), prvi stavek, Poslovnika določa, da se v predlogih za izdajo začasne odredbe navedejo „predmet spora, okoliščine, iz katerih izhaja nujnost, ter dejanski in pravni razlogi, ki na prvi pogled izkazujejo utemeljenost predlagane začasne odredbe“.

24      Tako lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, odobri odložitev izvršitve in druge začasne ukrepe, če se ugotovi, da je njihova odobritev na prvi pogled dejansko in pravno utemeljena (fumus boni juris) ter da so nujni, torej da jih je treba zaradi preprečitve nastanka resne in nepopravljive škode, kar zadeva interese stranke, ki jih predlaga, izdati in da morajo učinkovati pred sprejetjem odločitve v glavni stvari. Ti pogoji so kumulativni, zato je treba predloge za začasne ukrepe zavrniti, kadar kateri od njih ni izpolnjen. Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, po potrebi pretehta tudi zadevne interese (glej sklep z dne 2. marca 2016, Evonik Degussa/Komisija, C‑162/15 P‑R, EU:C:2016:142, točka 21 in navedena sodna praksa).

25      Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, ima v okviru te celovite presoje široko diskrecijsko pravico in lahko glede na posebnosti posameznega primera prosto določa način preverjanja teh različnih pogojev, pa tudi vrstni red preverjanja, saj mu nobeno pravno pravilo ne nalaga vnaprej določene sheme analize za presojo potrebe po začasnem odločanju (glej sklep z dne 19. julija 2012, Akhras/Svet, C‑110/12 P(R), neobjavljen, EU:C:2012:507, točka 23 in navedena sodna praksa).

26      V okoliščinah obravnavanega primera je treba najprej preučiti, ali je izpolnjen pogoj glede nujnosti.

 Nujnost

27      Da bi se preverilo, ali so predlagani začasni ukrepi nujni, je treba spomniti, da je namen postopka za izdajo začasne odredbe zagotoviti polno učinkovitost prihodnje dokončne odločbe, da se prepreči vrzel v sodnem varstvu, ki ga zagotavlja sodišče Unije. Za dosego tega cilja je treba nujnost presojati glede na potrebo po začasni odločitvi, da se prepreči resna in nepopravljiva škoda za stranko, ki predlaga začasno varstvo. Ta stranka mora predložiti dokaz, da ne more čakati na konec postopka glede utemeljenosti tožbe, ne da bi utrpela resno in nepopravljivo škodo (glej sklep z dne 14. januarja 2016, AGC Glass Europe in drugi/Komisija, C‑517/15 P‑R, EU:C:2016:21, točka 27 in navedena sodna praksa).

28      V tej zadevi se Republika Poljska boji, da bi ji ob morebitni zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe nastala resna in nepopravljiva škoda, ker naj bi izvršitev izpodbijanega sklepa, katerega učinek naj bi bil povečanje zmogljivosti za prenos po plinovodu OPAL, nujno vodila do zmanjšanja prenosa plina po plinovodih Yamal – Evropa in Bratstvo ter naj bi zato ogrozila zanesljivost oskrbe s plinom na Poljskem.

29      Uvodoma je treba opozoriti, da ni sporno, da bodo učinki izpodbijanega sklepa pripeljali do povečane uporabe zmogljivosti plinovoda OPAL.

30      Glede povezave med povečanjem zmogljivosti za prenos plina po plinovodu OPAL, zmanjšanjem prenosa plina po plinovodih Yamal – Evropa in Bratstvo ter grožnjo za zanesljivost oskrbe s plinom na Poljskem Republika Poljska v bistvu meni, da ta povezava izhaja iz dveh sočasnih nizov dogodkov.

31      Na prvem mestu Republika Poljska trdi, da bo izvršitev izpodbijanega sklepa družbi Gazprom omogočila, da rezervira 90 % prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL. Z izpodbijanim sklepom se organizirajo dražbe za 50 % skupne prenosne zmogljivosti plinovoda OPAL. Vendar bodo po mnenju Republike Poljske pogoji za izvzetje iz pravil, določeni v izpodbijanem sklepu, pripeljali do tega, da bo lahko družba Gazprom pridobila najmanj 80 % delno reguliranih prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL, ki bodo ponujene na dražbah. Ker je preostali 50‑odstotni delež prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL izvzet iz prava Unije in iz pravil o dostopu tretjih strani ter je v celoti dodeljen družbi Gazprom, naj bi ta dejansko lahko imela zagotovljen dostop do najmanj 90 % skupnih prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL.

32      Na drugem mestu Republika Poljska zatrjuje, da bo ta možnost družbe Gazprom za povečanje svojega izkoriščanja prenosnih zmogljivosti, ki jih ponuja plinovod OPAL, tej družbi omogočila, da spremeni svojo tržno strategijo, kar bo vodilo do bistvenega zmanjšanja ali popolne prekinitve dobave plina s strani te družbe na nemškem trgu po plinovodu Yamal – Evropa ter bo bistveno vplivalo na pogoje za dobavo plina na poljskem trgu po plinovodih Yamal – Evropa in Bratstvo. Najprej, to zmanjšanje ali ta opustitev uporabe s strani družbe Gazprom naj bi pripeljala zlasti to tega, prvič, da bi bilo treba stroške obratovanja plinovoda Yamal – Evropa razdeliti skladno z manjšo količino plina, kar bi povzročilo znatno zvišanje cen prenosa, posledica tega pa bi bila nezmožnost zainteresiranih subjektov za dostop do te infrastrukture na ravni največje mejne povezanosti z zahoda (povezovalna točka Mallnow (Nemčija)), drugič, da bi se za udeležence na trgu zmanjšala možnost uporabe storitev virtualnega prenosa v nasprotni smeri po plinovodu Yamal – Evropa, s čimer bi se dostop do poljskega trga s plinom glede na družbo Gazprom omejil za druge dobavitelje, ki želijo prodajati plin, kupljen v Nemčiji, ter, tretjič, da bi se zvišali stroški dobave plina na druge točke, ki povezujejo Poljsko in Unijo, zaradi povečanega povpraševanja po drugih čezmejnih zmogljivostih. Dalje, zaradi prekinitve dobave plina z zahoda naj bi lahko družba Gazprom izkoristila svoj prevladujoči položaj na poljskem trgu in prosto določala cene dobave plina na Poljsko, kar bi povzročilo zvišanje cen za končne odjemalce. Nazadnje, po mnenju Republike Poljske bo dostop do dodatnih zmogljivosti preko plinovoda OPAL družbi Gazprom omogočil, da nadaljuje preusmeritev tranzita plina z ozemlja Ukrajine na plinovod Nord Stream 1, zaradi česar ne bo več mogoče vzdrževati oskrbe na poljskem ozemlju preko odcepa plinovoda Bratstvo na točki Drozdowicze na poljsko-ukrajinski meji, posledica tega pa bo, da bo energetska varnost Poljske ogrožena, ker bo nemogoče zagotoviti stalno oskrbo odjemalcev v jugovzhodnem delu Poljske, saj so ti oskrbovani neposredno iz Ukrajine.

33      Ne da bi bilo treba presojati na eni strani morebitno hipotetičnost vsakega od teh dveh nizov dogodkov, za katera je Republika Poljska predložila nekatere informacije in dokumente, da bi dokazala zadostno stopnjo gotovosti, ki pa jo Komisija in Zvezna republika Nemčija izpodbijata, ter na drugi strani resničnost vzročne zveze med tema nizoma dogodkov in izpodbijanim sklepom, je dovolj poudariti, da neizogibnost zatrjevane škode v obravnavanem primeru ni podana.

34      Kot je bilo opozorjeno v točki 27 zgoraj, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba nujnost predloga za izdajo začasne odredbe presojati glede na potrebo po začasni odločitvi, da se prepreči resna in nepopravljiva škoda za stranko, ki predlaga začasne ukrepe, pred odločanjem o glavnem predlogu za razglasitev ničnosti in da mora ta stranka predložiti resen dokaz, da ne more čakati do konca postopka v zvezi z glavno tožbo, ne da bi osebno utrpela tako škodo.

35      V obravnavanem primeru pa je iz elementov v spisu, ki jih Republika Poljska ne izpodbija, razvidno, da se trenutno uporabljata tranzitna pogodba, sklenjena z družbo Gazprom za prenos zemeljskega plina (do 32,2 milijarde m³ plina) po poljskem odseku plinovoda Yamal – Evropa za oskrbo zahodnoevropskih trgov, vključno s poljskim, do leta 2020 ter pogodba, sklenjena leta 1996 med družbama PGNiG S.A. in Gazprom za dobavo zemeljskega plina (do 10,2 milijarde m³ plina), ki se izteče konec leta 2022.

36      Te informacije, ki jih v prvotnem predlogu Republike Poljske ni bilo in ki so bile prvič sporočene v stališču Komisije z dne 23. decembra 2016, so odločilnega pomena za presojo pogoja glede nujnosti, ki jo opravi sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe. Iz teh pogodb namreč izhaja, da je uporaba prenosne zmogljivosti poljskega odseka plinovoda Yamal – Evropa na prvi pogled zagotovljena vsaj do konca leta 2019 in da je dobava s strani družbe Gazprom na poljskem trgu zagotovljena do leta 2022. V zvezi s tem bi neizpolnitev teh pogodbenih obveznosti odprla pot posebnim pravnim sredstvom, ki bi jih morala Republika Poljska po potrebi uporabiti. Poleg tega bi se lahko v teh okoliščinah Republika Poljska obrnila na sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe, v skladu s členom 160 Poslovnika.

37      Zato in na prvi pogled se tudi v primeru, da bi bila gotovost škode, ki jo zatrjuje Republika Poljska, zadostno izkazana, ta škoda ne bi mogla uresničiti prej kot ob izteku navedenih pogodb, če poleg tega ti pogodbi ne bosta podaljšani. Republika Poljska pa v stališču z dne 3. marca 2017 glede vloge Zvezne republike Nemčije meni, da bo sodba o glavni stvari v tej zadevi verjetno izdana v roku dveh let, to je v letu 2019. Zato je treba ugotoviti, da Republika Poljska ni predložila resnega dokaza, da ne more čakati do konca postopka v zvezi z glavno tožbo, ne da bi osebno utrpela resno in nepopravljivo škodo.

38      Vendar je treba v zvezi s tem opozoriti, da je Republika Poljska svoji dodatni vlogi z dne 1. marca 2017 priložila dopisa z dne 30. avgusta oziroma 9. decembra 2016, ki ju je minister za energijo Ruske federacije poslal ministru za energijo Republike Poljske. Prvi dopis se nanaša na odločbo Urząd Regulacji Energetyki (regulatorni organ za energetiko, Poljska) z dne 19. maja 2015 v zvezi z izdajo potrdila o neodvisnosti družbi Gaz-System v zvezi z opravljanjem funkcije upravljavca poljskega dela plinovoda Yamal – Evropa, glede katere ruski minister trdi, da je v nasprotju s sporazumom z dne 25. oktobra 2010 o obveznostih subjekta, odgovornega za poljski odsek tega plinovoda, ki je bil sklenjen na podlagi rusko-poljskega sporazuma z dne 25. avgusta 1993 o gradnji plinovodov za tranzit ruskega plina čez poljsko ozemlje. Namen drugega dopisa je poljskega ministra obvestiti o težavah, s katerimi naj bi se v Ukrajini srečevala družba Gazprom, ki naj bi ji ukrajinska uprava naložila globo. Ruski minister naj bi tako poljskega ministra obvestil, da bi lahko te težave, če ne bodo rešene, povzročile zmanjšanje dobave plina s strani družbe Gazprom. Tako Republika Poljska v bistvu trdi, da ta dokumenta dokazujeta resničnost nevarnosti omejitve ali prekinitve dobave plina po plinovodu Yamal – Evropa na poljsko ozemlje, pri čemer to omejitev zdaj omogočajo novi pogoji uporabe plinovoda OPAL, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa.

39      Najprej je treba opozoriti, da kljub bistvenemu pomenu, ki ga Republika Poljska, kot se zdi, pripisuje tem dodatnim dokazom, ti niso bili predloženi v predlogu za izdajo začasne odredbe, vloženem 16. decembra 2016. Dalje, ne da bi se bilo treba v tej fazi opredeliti do obstoja povezave med vsebino teh dokumentov in izpodbijanim sklepom, je dovolj poudariti, da so zatrjevane grožnje na prvi pogled odvisne od izvedbe odločbe regulatornega organa za energetiko z dne 19. maja 2015, do katere bi moralo priti najpozneje maja 2017. Na obravnavi je Republika Poljska predsednika Splošnega sodišča obvestila, da ta odločba še vedno ni bila izvedena. Če bi se taki prisilni ukrepi po tej izvedbi uresničili, bi torej najverjetneje pomenili nova dejstva, ki bi Republiki Poljski omogočala, da se v skladu s členom 160 Poslovnika obrne na sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe, ki bi potem lahko sprejel nov ukrep odložitve izvajanja inaudita altera parte na podlagi člena 157(2) Poslovnika, da bi začasno ponovno vzpostavil ureditev, ki se je uporabljala pred uvedbo sistema, določenega z izpodbijanim sklepom, dokler ne odloči o utemeljenosti novega predloga z vidika novih dejstev.

40      Zato je treba ugotoviti, da ker neizogibnost zatrjevane škode ni bila izkazana, Republika Poljska ni izpolnila pogoja, v skladu s katerim bi bilo zanjo nemogoče počakati na razglasitev odločitve Splošnega sodišča v postopku v glavni stvari, ne da bi se zatrjevana škoda uresničila.

41      Drugače bi bilo le, če bi odslej nastopili dogodki, ki bi povzročili, da bi bil zatrjevani položaj, v katerem nastaja škoda, že nepovraten. Republika Poljska očitno meni, da dejstva v obravnavni zadevi vodijo do take ugotovitve, in sicer zaradi možnosti, da bi družba Gazprom na prihodnji letni dražbi v zvezi s 50‑odstotnim deležem prenosnih zmogljivosti, sproščenim z izpodbijanim sklepom, izvedla dolgoročne rezervacije, katerih posledica bi bila zamrznitev položaja, tako da bi obseg pravnih učinkov izpodbijanega sklepa močno presegel čas njegovega pravnega obstoja.

42      Prvič, Republika Poljska poudarja, da bo rezervacije prenosnih zmogljivosti, ponujenih na dražbah, v skladu z novimi pogoji uporabe plinovoda OPAL mogoče izvesti za obdobje 15 let. Zatrjuje pa, da je treba pričakovati, da bo družba Gazprom rezervirala večino prenosnih zmogljivosti za to obdobje, s čimer bo položaj, kot je opisan v točki 32 zgoraj, zamrznjen za prihodnjih 15 let.

43      Drugič, Republika Poljska pojasnjuje, da bodo rezervacije v obliki sporazumov zasebnega prava nato viri pravic in obveznosti za fizične ali pravne osebe, ki bodo predmet varstva neodvisno od izida postopka v zvezi z glavno tožbo. Po njenem mnenju celo razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa ne bo mogla pripeljati do razveljavitve pogodb o prenosu ali dobavi plina po plinovodu OPAL. Poudarja tudi, da bo vzporedna posledica teh pogodb o prenosu plina sklepanje gospodarskih pogodb o trgovanju s plinom, s čimer bo nastala dodatna ovira za odpoved pogodb o prenosu.

44      Vseeno je treba opozoriti, da ta analiza temelji na napačnem razumevanju delovanja posebnega pravnega reda, uvedenega s Pogodbama (glej v tem smislu sodbo z dne 15. julija 1964, Costa, 6/64, EU:C:1964:66, str. 1158). V primeru razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa se pogoji uporabe plinovoda OPAL, kot so odobreni s tem sklepom, ne bodo več uporabljali. Zato ne bo mogoče izvajati nobenega akta zasebnega prava, ki bi temeljil na teh pogojih. Komisija in Zvezna republika Nemčija sta pravilno poudarili ta vidik tako v svojih pisanjih kot na obravnavi 5. julija 2017.

45      V zvezi s tem Republika Poljska poleg pravnih ovir, katerih obstoja – kot je bilo opozorjeno v točki 44 zgoraj – ni mogoče priznati, navaja obstoj praktičnih težav pri uveljavljanju učinkov take razglasitve ničnosti. Vendar je treba tudi ta očitek zavrniti. Kot je namreč Komisija poudarila v odgovoru z dne 16. januarja 2017 na vprašanja, ki jih je 23. decembra 2016 postavil predsednik Splošnega sodišča, če to sodišče razglasi izpodbijani sklep za ničen, bo treba rezervacije letnih produktov zmogljivosti za obdobje po razglasitvi sodbe navedenega sodišča razveljaviti, ker se nanašajo na posebne letne produkte, ki jih je mogoče rezervirati za obdobje do 15 let le, če se združujejo z drugimi, in ker gre torej za produkte, ki so neodvisni drugi od drugih. Poleg tega je iz splošnih pogojev, ki se uporabljajo za prenos plina po plinovodu OPAL in so del pogodbe, ki jo je predložila Komisija, razvidno, da bo pogodbo o prenosu, sklenjeno med uporabniki omrežja in družbo OGT, glede pridobivanja produktov zmogljivosti na dražbah mogoče takoj odpovedati v primeru tehtnih razlogov, pri čemer bi se razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa s strani Splošnega sodišča nedvomno uvrščala mednje. Komisija pravilno dodaja, da bi ta razglasitev ničnosti pomenila nepredvideno okoliščino, ki bi imela pravne posledice za pogodbo v tem smislu, da bi upravičevala prilagoditev pogojev navedene pogodbe. Poleg tega je s temi splošnimi pogoji družbi OGT dovoljeno v prihodnje spremeniti pogoje pogodbe, če to narekuje potreba po upoštevanju spremembe pravnega položaja, na primer ob obstoju sodbe, ki jo izda mednarodno sodišče. Prav tako se ne zdi a priori izključeno, da se glede na spor, o katerem odloča Splošno sodišče, v vse pogodbe, ki bodo podpisane v zvezi s prihodnjimi dražbami (na primer pogodbe, ki jih nižje v dobavni verigi sklenejo subjekti, vključeni v prenos, distribucijo in dobavo plina, ki ga dobavlja družba Gazprom, pa tudi gospodarske pogodbe o trgovanju s plinom), vstavi zaščitna klavzula, da se predvidijo posledice morebitne nove odložitve izvajanja izpodbijanega sklepa ali njegove razglasitve ničnosti. V vsakem primeru, ker so bili zoper izpodbijani sklep sproženi postopki pred Splošnim sodiščem, brez dvoma obstaja poslovno tveganje, ki ga akterji na trgu ne bodo mogli prezreti.

46      Iz navedenega izhaja, da tudi če bi bila njihova gotovost izkazana, se vse posledice, povezane s kombinacijo dveh nizov dogodkov, opisanih v točkah 31 in 32 zgoraj, še zdaleč ne bi nanašale na obdobje 15 let, temveč bi bile dejansko omejene na obdobje pred datumom razglasitve končne sodbe Splošnega sodišča v postopku v glavni stvari. V zvezi s tem je treba navesti, prvič, da čeprav se Republiki Poljski ni zdelo koristno, da bi v okviru svoje glavne tožbe vložila predlog za obravnavanje po hitrem postopku, ni izključeno, da se Splošno sodišče po uradni dolžnosti odloči to zadevo obravnavati po takem postopku na podlagi člena 151(2) Poslovnika. Sicer pa bi se, če bi okoliščine to zahtevale, še vedno lahko odločilo, da se ta zadeva obravnava prednostno v skladu s členom 67(2) tega poslovnika. Drugič, Republika Poljska v svojem stališču glede vloge Zvezne republike Nemčije poudarja, da njena škoda izhaja predvsem iz možnih sprememb tranzitnih poti za dostavo plina do Unije. Kot pa je bilo navedeno v točkah 35 in 36 zgoraj, ne le, da trenutno veljavni pravni instrumenti pomenijo oviro za uresničitev te možnosti vsaj do leta 2020, ampak poleg tega obstoj posebnih pravnih sredstev, med katerimi je možnost obrniti se na sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe, na podlagi novih dejstev, Republiki Poljski zagotavlja učinkovito sodno varstvo v okviru njenega postopka pred Splošnim sodiščem v primeru kršitve teh instrumentov. Zato bi se samo možnost, ki je opisana v točki 31 zgoraj in kot si jo zamišlja Republika Poljska, morda lahko uresničila v obdobju pred sprejetjem končne sodbe Splošnega sodišča v postopku v glavni stvari. Ta možnost, v skladu s katero bi družba Gazprom izkoriščala 90 % prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL, pa sama po sebi ne pomeni škode, ki jo zatrjuje Republika Poljska, to je grožnje v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom na Poljskem. Tudi če bi bili torej učinki te možnosti nepovratni, zahteva po izkazanosti resne in nepopravljive škode za Republiko Poljsko, ki bi upravičevala sprejetje predlaganih začasnih ukrepov, ne bi bila izpolnjena.

47      Tako iz zgornjih preudarkov izhaja, da Republika Poljska ni predložila dokaza, da ne more čakati do konca postopka v zvezi z glavno tožbo, ne da bi zaradi izvršitve izpodbijanega sklepa osebno utrpela resno in nepopravljivo škodo.

48      Iz tega sledi, da pogoj glede nujnosti ni izpolnjen, tako da je treba ta predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti, ne da bi bilo treba preizkusiti pogoj, ki se nanaša na obstoj fumus boni juris, ali opraviti tehtanje interesov.

 Predlog za sprejetje ukrepov procesnega vodstva

49      Republika Poljska s predlogom za sprejetje ukrepov procesnega vodstva, vloženim 13. januarja 2017, Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj odredi Komisiji, da ta predloži pojasnila:

–        glede učinkov, povzročenih z uporabo izpodbijanega sklepa, ter pri tem nameni posebno pozornost številu in vrsti dražb v zvezi s prenosnimi zmogljivostmi plinovoda OPAL, ki so bile organizirane v času uporabe izpodbijanega sklepa, pa tudi glede izidov teh dražb in stopnje povečanja (v količini in odstotkih) pretoka plina po plinovodu OPAL glede na prejšnje obdobje;

–        glede načina izvajanja sklepa z dne 23. decembra 2016, Poljska/Komisija (T‑883/16 R), s katerim je bila izvršitev izpodbijanega sklepa odložena, ter pri tem pojasni razloge za organizacijo dražb v zvezi s prenosnimi zmogljivostmi plinovoda OPAL po datumu razglasitve navedenega sklepa z dne 23. decembra 2016 in navede stopnjo povečanja (v količini in odstotkih) pretoka plina po plinovodu OPAL, ki je nastopilo po datumu razglasitve zadnjenavedenega sklepa.

50      V zvezi s tem je dovolj ugotoviti, prvič, da čeprav se lahko glede dejstev, povezanih z uporabo prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL, ki so sledila sprejetju sklepa z dne 23. decembra 2016, Poljska/Komisija (T‑883/16 R), postavljajo legitimna vprašanja, je iz elementov v spisu razvidno, da je na eni strani sedanja uporaba tega plinovoda urejena skladno s pogoji, veljavnimi pred sprejetjem izpodbijanega sklepa, in da se na drugi strani dražbe, predvidene za 6. marec 2017, v zvezi s katerimi se je Republiki Poljski zdela razjasnitev teh okoliščin posebno pomembna, niso zgodile.

51      Drugič, čeprav je Zvezna republika Nemčija na obravnavi 5. julija 2017 res potrdila, da so bile nekatere pogodbe v zvezi z dražbami, organiziranimi pred sprejetjem sklepa z dne 23. decembra 2016, Poljska/Komisija (T‑883/16 R), izvršene v nasprotju z učinki odloga izvršitve, ki ga je sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, odredil v navedenem sklepu, pa je poudarila zmedo, s katero se je srečevala v tem položaju. Po sprejetju navedenega sklepa se je namreč pred Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija) začel postopek, ki je pripeljal do sprejetja odločbe z dne 30. decembra 2016, s katero je bilo odloženo izvajanje sporazuma, sklenjenega med družbo OGT in agencijo BNetzA 28. novembra 2016. Zvezna republika Nemčija je tako menila – in sicer zmotno, kot je priznala na obravnavi – da se sklep z dne 23. decembra 2016, Poljska/Komisija (T‑883/16 R), nanaša samo na organizacijo dražb v prihodnje in da je izključen vsakršen učinek na izvrševanje pogodb, povezanih s preteklimi dražbami. Glede na izmenjave, ki so bile nato opravljene v okviru obravnavanega postopka, Zvezna republika Nemčija meni, da se taka napačna razlaga ne more ponoviti ne v primeru nove odložitve izvajanja, ki bi jo odredil sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, ne v primeru razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa s strani Splošnega sodišča. V zvezi s tem je pojasnila, da ji je z nemško zakonodajo podeljena pristojnost za izdajo odredb zoper agencijo BNetzA, ki bi zadoščala za zagotovitev polnega učinka odločb Splošnega sodišča in njegovega sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe.

52      Zato očitno ni treba pridobiti informacij, na katere se nanaša zadevni predlog, ki ga je treba torej zavrniti.

53      Na podlagi člena 158(5) Poslovnika je treba odločitev o stroških pridržati.

Iz teh razlogov je

PREDSEDNIK SPLOŠNEGA SODIŠČA

sklenil:

1.      Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.      Sklep z dne 23. decembra 2016, Poljska/Komisija (T883/16 R), se razveljavi.

3.      Odločitev o stroških se pridrži.

V Luxembourgu, 21. julija 2017.

Sodni tajnik

 

      Predsednik

E. Coulon

 

      M. Jaeger


*      Jezik postopka: poljščina.