Language of document : ECLI:EU:F:2014:186

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 10. julija 2014

Zadeva F‑48/13

CW

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Poročilo o delu – Presoje in pripombe iz poročila o delu – Očitne napake pri presoji – Zloraba pooblastila – Neobstoj“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero CW predlaga razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila za leto 2011 v končni različici, kakor je bila spremenjena z odločbama organa, pristojnega za imenovanja (v nadaljevanju: OPI) Evropskega parlamenta z dne 18. julija 2012 in 29. januarja 2013 (v nadaljevanju: ocenjevalno poročilo za leto 2011).

Odločitev: Tožba se zavrne. CW nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov, ki jih je priglasil Evropski parlament.

Povzetek

1.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Diskrecijska pravica ocenjevalcev – Presoje in komentarji iz ocenjevalnega poročila – Očitne napake pri presoji – Neobstoj

(Kadrovski predpisi, člen 43)

2.      Uradniki – Psihično nasilje – Pojem – Ocenjevalno poročilo z negativnimi, vendar nežaljivimi pripombami zoper uradnika – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člen 12a(3))

1.      Na podlagi določb vodnika za vodjo ekipe, ki ga je sprejel generalni direktorat za tolmačenje in konference Parlamenta, je treba o kakršnem koli večjem incidentu in posebnih težavah med izvajanjem delovnih nalog obvestiti generalnega direktorja, direktorje in vodje enote. Obveznost poročanja upravi o nastalih težavah je bila določena zato, da lahko uprava sprejme ukrepe za preprečitev ponovitve navedenih večjih incidentov in posebnih težav v prihodnje.

Ob upoštevanju besedila in namena tega notranjega predpisa organ, pristojen za imenovanja, ni storil očitne napake pri presoji, ker je v ocenjevalnem poročilu menil, prvič, da je bila težava, s katero se je med delovno nalogo srečala ekipa, ki jo je vodila tožeča stranka, večji incident ali posebna težava v smislu navedenega notranjega predpisa ter, drugič, da bi bilo treba o tem incidentu kot takem poročati v poročilu vodje ekipe („Team Leader Report“), in sicer ne glede na to, da ga je bilo mogoče odpraviti na kraju samem in ga je mogoče opredeliti kot tehnično težavo. Poleg tega organ, pristojen za imenovanja, prav tako ni storil očitne napake pri presoji, ker je menil, da bi morala tožeča stranka kot vodja ekipe, čeprav je svojega vodjo enote ustno obvestila o delovnih razmerah, ki se niso skladale z upoštevnimi evropskimi tehničnimi standardi, o incidentu kljub temu poročati v poročilu vodje ekipe, ki bi ga morala predložiti svojemu generalnemu direktorju.

Dalje, tudi če lahko vodja ekipe upravičeno zahteva seznanitev z notranjimi pravili, organ, pristojen za imenovanja, ni storil očitne napake pri presoji, ker je ob upoštevanju konteksta in vsebine izmenjanih elektronskih sporočil med tožečo stranko in vodjo enote menil, da je tožeča stranka prispevala k negativnemu ozračju v enoti.

Nazadnje, ob upoštevanju diskrecijske pravice, s katero razpolaga organ, pristojen za imenovanja, pri organizaciji svojih služb, niti uradnik ali uslužbenec niti sodišča Unije ne morejo določiti prednostne metode za komunikacijo med vodjo enote in člani njegove enote. Uradnik ali uslužbenec mora biti vsekakor na razpolago za srečanje z nadrejenim, ko ga ta povabi na sestanek. Glede na navedeno in ker je bila v negativni pripombi le izražena želja, da bi tožeča stranka izboljšala svojo komunikacijo in dovzetnost za navodila, nikakor ni mogoče ugotoviti, da je bila s to pripombo storjena očitna napaka pri presoji.

(Glej točke od 81 do 83, 104, 123 in 125.)

2.      Ker vprašanje domnevnega psihičnega nasilja, ki naj bi ga utrpela tožeča stranka, ni predmet tožbe, sodišče Unije ne more sankcionirati negativne pripombe iz ocenjevalnega poročila na podlagi zatrjevanega psihičnega nasilja, ki naj bi mu bila izpostavljena tožeča stranka. Zato lahko navedeno sodišče v okviru take tožbe preuči le vprašanje, ali sporno ocenjevalno poročilo vsebuje očitno napako pri presoji v zvezi z negativno pripombo.

Ker se tožeča stranka pri dokazovanju zlorabe pooblastila opira na domnevno psihično nasilje, ki naj bi ga utrpela v letu priprave ocenjevalnega poročila, je treba ugotoviti, prvič, da vprašanje nasilja nad njo ni predmet njene tožbe in, drugič, da posebej v kontekstu navedenega poročila negativne pripombe s svojo vsebino nikakor ne prestopajo meje kritike, ki bi bila za zadevno osebo osebno žaljiva ali bi jo lahko prizadela.

(Glej točki 121 in 129.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba N/Parlament, F‑26/09, EU:F:2010:17, točka 86.