SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 9. septembra 2015(*)
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Svetovni trg katodnih cevi televizijskih in računalniških zaslonov – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP – Sporazumi in usklajena ravnanja na področju cen, razdelitve trgov, zmogljivosti in proizvodnje – Pravica do obrambe – Dokaz o sodelovanju pri omejevalnem sporazumu – Enotna in trajajoča kršitev – Smernice o izračunu zneska glob iz leta 2006 – Sorazmernost – Globe – Neomejena sodna pristojnost“
V zadevi T‑82/13,
Panasonic Corp. s sedežem v Kadomi (Japonska),
MT Picture Display Co. Ltd s sedežem v Matsuochoju (Japonska),
ki ju zastopajo R. Gerrits in A.‑H. Bischke, odvetnika, M. Hoskins, QC, in S. K. Abram, barrister,
tožeči stranki,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo A. Biolan, M. Kellerbauer in G. Koleva, agenti,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Sklepa C(2012) 8839 final Komisije z dne 5. decembra 2012 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/39.437 – Katodne cevi televizijskih in računalniških zaslonov) v delu, v katerem se nanaša na tožeči stranki, ali, podredno, predloga za zmanjšanje zneska globe, naložene tožečima strankama,
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi S. Papasavvas (poročevalec), predsednik, N. J. Forwood in E. Bieliunas, sodnika,
sodna tajnica: C. Kristensen, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. novembra 2014
izreka naslednjo
Sodbo(1)
[…]
Postopek in predlogi strank
[…]
23 Tožeči stranki sta 13. februarja 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili to tožbo.
24 Sestava senatov Splošnega sodišča se je spremenila, zato je bil sodnik poročevalec razporejen v tretji senat, ki mu je bila dodeljena ta zadeva.
25 Tožeči stranki sta z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 18. februarja 2014, predložili stališča glede duplike. Komisija je stališča glede tega dokumenta predložila z dopisom z dne 28. februarja 2014. Ti listini sta bili v spis vloženi s sklepom predsednika senata z dne 7. marca 2014.
26 Splošno sodišče (tretji senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca sklenilo začeti ustni del postopka in v okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 64 svojega poslovnika z dne 2. maja 1991, strankam postaviti nekatera vprašanja. To zahtevo so izpolnile v predpisanem roku.
27 Stranke so na obravnavi z dne 11. novembra 2014 podale ustne navedbe in odgovorile na vprašanja Splošnega sodišča. Na tej obravnavi je bilo odločeno, da se stranke pozove, naj morebitne pripombe glede sodbe Sodišča z dne 12. novembra 2014, Guardian Industries in Guardian Europe/Komisija (C‑580/12 P, ZOdl.), predložijo v roku desetih dni od dneva njene razglasitve, ki je bil na prošnjo Komisije zanjo podaljšan do 28. novembra 2014.
28 Komisija je z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 28. novembra 2014 izpolnila to zahtevo. Tožeči stranki nista predložili pripomb.
29 S sklepom, sprejetim 28. novembra 2014, je bilo odločeno, da v spis zadeve ne bo vložen dokument, ki ga je predložila Komisija, v zvezi z zapisnikom obravnave.
30 Ustni del postopka je bil končan 5. decembra 2014.
31 Splošno sodišče je s sklepom z dne 26. maja 2015 na podlagi člena 62 Poslovnika z dne 2. maja 1991 odločilo ponovno začeti ustni del postopka.
32 Splošno sodišče je v okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 64 svojega poslovnika z dne 2. maja 1991, stranke pozvalo, naj predložijo morebitne pripombe glede sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Watheleta v zadevi InnoLux/Komisija (C‑231/14 P, ZOdl.). To zahtevo so izpolnile v predpisanem roku. Stranke so nato predložile pripombe glede odgovorov, podanih v okviru navedenega ukrepa procesnega vodstva in zlasti glede izračuna in zneska glob.
33 Ustni del postopka je bil končan 10. julija 2015.
34 Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– izpodbijani sklep razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da sta družba MEI in družba MTPD kršili člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma EGP;
– razveljavi ali ustrezno zmanjša globi, naloženi družbi Panasonic in družbi MTPD;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
35 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožečima strankama naloži plačilo stroškov.
Pravo
[…]
Drugi predlog: odprava ali zmanjšanje zneska globe, naložene tožečima strankama
[…]
Metodologija za opredelitev vrednosti prodaje
153 Tožeči stranki trdita, da je metodologija, ki je v izpodbijanem sklepu uporabljena za izračun vrednosti neposredne prodaje v EGP prek predelanih proizvodov, napačna in da je pripeljala do nesorazmerne globe glede na dejanski vpliv te prodaje na trg. V zvezi s tem, prvič, navajata, da bi morala biti v skladu z zahtevo Komisije z dne 4. marca 2011 po informacijah vrednost te prodaje izračunana kot povprečje vrednosti neposredne prodaje v EGP v istem obdobju, pomnožena s številom zadevnih CPT. Trdita tudi, da je metodologija Komisije temeljila na napačni premisi, v skladu s katero je bila povprečna vrednost CPT, vgrajenih v predelane proizvode, enaka povprečni vrednosti neposredne prodaje CPT v EGP. Na ta način naj se torej ne bi upoštevalo to, da so bili – kar zadeva družbo Panasonic – CPT, ki jih je v predelane proizvode vključila skupina, na splošno manjši in torej nižje ekonomske vrednosti od tistih, ki so bili prodani neposredno tretjim osebam v EGP, kot naj bi bilo dokazano v poročilu podjetja za svetovanje glede ekonomike konkurence, priloženem odgovoru na zahtevo Komisije po informacijah, ki sta ga tožeči stranki podali 20. aprila 2011. Drugič, tožeči stranki trdita, da je metodologija, ki sta jo predlagali, drugače kot pristop, ki ga je predlagala Komisija in je temeljil le na obdobju, v katerem so bili CPT prodani tretjim osebam, natančnejša, ker je temeljila na ponderiranem povprečju, pri katerem sta upoštevana obdobje in velikost CPT, vgrajenih v televizorje družbe Panasonic. Čeprav Komisija ni zanikala pravilnosti podatkov, ki sta jih predložili tožeči stranki, ji ti očitata, da jih ni upoštevala pri izračunu zneska globe, ki jima je bila naložena z izpodbijanim sklepom.
154 Komisija trdi, da smernice iz leta 2006 ne nalagajo upoštevanja dejanskega vpliva kršitve člena 101 PDEU na trg. Poleg tega navaja, da tožeči stranki ne predlagata alternativne metode zato, ker je natančnejša, ampak le zato, ker se izkaže, da je njen rezultat nižja vrednost prodaje in torej nižja globa. Komisija tako trdi, da ni nikakor zavezana izbrati posebno metodo, posledica katere bi bila nižja globa, ampak le uporabiti smernice iz leta 2006 na način, ki bo ustrezno odražal realno stanje kršitve v celoti.
155 V zvezi s tem, kar zadeva nadzor sklepov Komisije na področju konkurence, ki ga opravi sodišče Unije, je treba spomniti, da ima to sodišče v skladu z neomejeno pristojnostjo pooblastilo, da preoblikuje izpodbijani akt, celo če ga ne razglasi za ničen, pri tem pa upošteva vse dejanske okoliščine, da bi na primer spremenilo znesek globe (glej sodbo Sodišča z dne 3. septembra 2009, Prym in Prym Consumer/Komisija, C‑534/07 P, ZOdl., str. I‑7415, točka 86 in navedena sodna praksa).
156 Iz sodne prakse Sodišča res izhaja, da izvajanje neomejene pristojnosti ob določitvi zneska glob ne sme privesti do diskriminacije med podjetji, ki so sodelovala pri sporazumu v nasprotju s členom 101(1) PDEU (sodbi Sodišča Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi/Komisija, točka 51 zgoraj, točka 617, in z dne 25. januarja 2007, Dalmine/Komisija, C‑407/04 P, ZOdl., str. I‑829, točka 152). Čeprav se Splošno sodišče namerava posebej pri enem izmed teh podjetij oddaljiti od metode izračuna, ki ji je sledila Komisija in ki ni vprašljiva, se mora o tem izraziti v sodbi (sodbi Sodišča z dne 18. septembra 2003, Volkswagen/Komisija, C‑338/00 P, ZOdl., str. I‑9189, točka 146, in z dne 30. maja 2013, Quinn Barlo in drugi/Komisija, C‑70/12 P, točka 46).
157 Dalje, spomniti je treba, da Komisija v skladu z odstavkom 13 smernic iz leta 2006 za določitev osnovnega zneska globe, ki jo mora naložiti na podlagi člena 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, uporabi vrednost prodaje blaga ali storitev, ki jo opravi podjetje, v neposredni ali posredni povezavi s kršitvijo v zadevnem gospodarskem sektorju na ozemlju EGP.
158 Kot je bilo opozorjeno v točki 16 zgoraj, je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da je Komisija za določitev osnovnega zneska glob upoštevala delež neposredne prodaje CPT – prodanih kot takih ali prek predelanih proizvodov – v EGP med celotnim trajanjem kršitve, ki jo je dosegel eden od naslovnikov navedenega sklepa, pomnožene s številom let njihove udeležbe pri kršitvi (točke 1020, 1021, 1034, 1042 in 1056 obrazložitve).
159 Komisija je v točki 1022 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da čeprav je upoštevanje neposredne prodaje v EGP prek predelanih proizvodov pripeljalo do vključitve prodaj znotraj skupine za nekatere stranke, vključno z matičnimi družbami skupnih podjetij, je to, da se osredotočimo na prvo prodajo proizvoda – predelanega ali ne – ki ga zadeva kršitev, opravljeno v EGP, stranki ali podjetju, ki ni bilo del podjetja dobavitelja, zagotavljalo neobstoj diskriminacije med vertikalno povezanimi podjetji in tistimi, ki niso bila povezana.
160 Poleg tega je Komisija v točki 1026 obrazložitve navedla, da je bil s tem, da se je osredotočila na vrednost neposredne prodaje v EGP in na vrednost neposredne prodaje v EGP prek predelanih proizvodov, njen cilj trajna vključitev proizvodov, ki so predmet omejevalnega sporazuma, v vrednost prodaje le, če so bili prvič prodani stranki zunaj kartelnih podjetij s sedežem v EGP. Poleg tega je poudarila, da ni upoštevala vrednosti predelanega proizvoda v celoti, ampak samo vrednost CPT, ki so bili vgrajeni. Nazadnje je Komisija v točkah 1027 in 1028 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da ker sta dogovarjanje o obsegu in omejitev proizvodnje zadevala celotno proizvodnjo in prodajo, ki so jo opravili udeleženci, je bila prodaja strankam znotraj skupine del razprav omejevalnega sporazuma.
161 Navesti je treba, da tožeči stranki ne izpodbijata upoštevanja prodaje znotraj skupine ali neposredne prodaje prek predelanih proizvodov pri izračunu zneska globe, ki jima je naložena, ampak pravilnost izračuna vrednosti teh prodaj, ki ga je opravila Komisija, kakor je razviden iz izpodbijanega sklepa. V zvezi s tem trdita, da sta na to opozorili v svojem odgovoru z dne 20. aprila 2011 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 4. aprila 2011.
162 Tožeči stranki sta na obravnavi pojasnili, da sta Komisiji predložili natančne številke, v katerih je bilo, kolikor je mogoče, upoštevano število vgrajenih CPT glede na njihovo dimenzijo in ceno na zadevno leto. Poleg tega sta tožeči stranki ponovili argumentacijo, v skladu s katero naj Komisija brez obrazložitve ne bi upoštevala teh podatkov, čeprav ni izpodbijala njihove pravilnosti.
163 Komisija je potrdila, da ni izpodbijala pravilnosti zadevnih podatkov, vendar je navedla, da bi, če bi bila za tožeči stranki uporabljena drugačna metodologija kot za druge naslovnike izpodbijanega sklepa, ki niso predložili takih podatkov, to pripeljalo do kršitve načela enakega obravnavanja. Poleg tega je navedla, da – če bi Splošno sodišče štelo, da so podatki, ki sta jih predložili tožeči stranki, natančnejši – ne bi oporekala temu, da se za ponovni izračun zneska globe uporabi njun izračun.
164 Poudariti je treba, da so bili – kot je navedeno v točki 1032 obrazložitve izpodbijanega sklepa – naslovniki izpodbijanega sklepa z dopisom z dne 4. marca 2011 pozvani, naj kot podlago za izračun vrednosti svoje prodaje uporabijo konkretne podatke o neposredni prodaji v EGP in neposredni prodaji v EGP prek predelanih proizvodov, ter seznanjeni z načinom, kako je treba izračunati vse zahtevane podatke. Iz navodil, ki so bila poslana v prilogi I k temu dopisu zaradi odgovora na obrazec, predviden v ta namen, je razvidno, da je metoda za izračun, ki jo za neposredno prodajo v EGP prek predelanih proizvodov priporoča Komisija, temeljila na povprečni vrednosti neposredne prodaje v EGP, dosežene v istem obdobju, pomnožene s številom zadevnih CPT. Če v upoštevnem obdobju ne bi bilo neposredne prodaje v EGP ali če ne bi bila reprezentativna, so bila zadevna podjetja pozvana, naj se obrnejo na Komisijo zaradi dogovora o alternativni metodi za izračun.
165 Ugotoviti je treba, da je iz odgovora tožečih strank z dne 20. aprila 2011 na zahtevek za informacije Komisije razvidno, da sta ti predlagali alternativno metodo za izračun vrednosti neposredne prodaje v EGP prek predelanih proizvodov, ki je bila predstavljena v poslovnem poročilu z dne 19. aprila 2011, ki ga je pripravila družba RBB Economics (glej točko 153 zgoraj) in je bilo priloženo k navedenemu odgovoru. Pri tej metodi za izračun je bilo upoštevano tehtano povprečje CPT iz te prodaje glede na njeno dejansko velikost in zadevno obdobje ob upoštevanju podatkov, ki sta jih predložili tožeči stranki. V tem poročilu je bila vrednost neposredne prodaje v EGP prek predelanih proizvodov izračunana tako, da se je vsaki velikosti televizorja, prodanega v obdobju kršitve, pripisala povprečna vrednost CPT istih dimenzij. Če v nekem obdobju ni bilo prodaje CPT z enako velikostjo, so podatki, uporabljeni v navedenem poročilu, temeljili na tehtanem povprečju vseh CPT, prodanih v tem obdobju, ne glede na dimenzije, v čemer je bila metoda enaka metodi Komisije.
166 Po mnenju tožečih strank bi njun pristop pripeljal do natančnejših rezultatov, ki so bližje realnemu stanju, medtem ko bi bile z metodologijo, ki jo uporablja Komisija, televizorjem manjših dimenzij lahko pripisane cene CPT velikih dimenzij.
167 V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora v skladu z odstavkom 15 smernic iz leta 2006 Komisija za določitev vrednosti prodaje podjetja uporabiti najboljše razpoložljive podatke tega podjetja. Ker pa je Komisija imela na voljo podatke, ki so natančneje odražali vrednost neposredne prodaje v EGP prek predelanih proizvodov, kar je sicer priznala na obravnavi, zadostuje ugotovitev, da se je glede izračuna osnovnega zneska glob, naloženih tožečima strankama, brez obrazložitve oddaljila od teh smernic.
168 Sodišče je že razsodilo, da so s smernicami določena pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere Komisija v konkretnem primeru ne more odstopiti brez navedbe razlogov, ki bi bili združljivi z načelom enakega obravnavanja. S sprejetjem pravil ravnanja in s tem, da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v prihodnje uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, se zadevna institucija sama omejuje pri izvrševanju svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku in od teh pravil ne more odstopiti, ne da bi bila, glede na okoliščine primera, sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje in varstvo zaupanja v pravo (sodba Sodišča z dne 28. junija 2005, Dansk Rørindustri in drugi/Komisija, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, ZOdl., str. I‑5425, točki 209 in 211). Čeprav mora Komisija spoštovati načelo varstva legitimnih interesov, ko uporablja pravila, ki si jih je naložila, pa to načelo ne more enako zavezovati sodišč Unije, saj ta pri izvajanju neomejene pristojnosti ne uporabljajo posebne metode za izračun zneska glob, temveč posebej preučijo vsak posamezen primer in pri tem upoštevajo vse dejanske in pravne okoliščine v zvezi z njim (glej v tem smislu zgoraj v točki 156 navedeno sodbo z dne 30. maja 2013, Quinn Barlo in drugi/Komisija, točka 53).
169 Zato mora Splošno sodišče v okviru izvrševanja neomejene pristojnosti za določitev zneska glob, naloženih tožečima strankama, upoštevati podatke, ki sta jih slednji predložili v upravnem postopku in katerih pravilnosti Komisija ni izpodbijala. Vendar je treba v zvezi s tem poudariti, da sta tožeči stranki v odgovoru na ukrepe procesnega vodstva iz točke 32 zgoraj navedli, da podatki v tožbi o skupni vrednosti prodaje družbe Panasonic do 31. marca 2003 napačno zajemajo tudi prodajo iz julija 1999, in predložili glede te točke popravljene podatke, ki jih Komisija ni izpodbijala.
170 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba prvemu delu tožbenega razloga ugoditi.
[…]
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)
razsodilo:
1. Znesek glob, naloženih s členom 2(2), točke (f), (h) in (i), Sklepa C(2012) 8839 final Komisije z dne 5. decembra 2012 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/39.437 – Katodne cevi televizijskih in računalniških zaslonov), se določi na 128.866.000 EUR, kar zadeva družbo Panasonic Corp. za njeno neposredno sodelovanje pri kršitvi v zvezi s trgom barvnih katodnih cevi za barvne televizijske zaslone, na 82.826.000 EUR solidarno, kar zadeva družbe Panasonic, Toshiba Corp. in MT Picture Display Co. Ltd, in na 7.530.000 EUR solidarno, kar zadeva družbi Panasonic in MT Picture Display.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. Vsaka stranka nosi svoje stroške.
Papasavvas | Forwood | Bieliūnas |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 9. septembra 2015.
Podpisi