Zadeva T-255/08

Eugenia Montero Padilla

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti JOSE PADILLA – Prejšnje znamke in prejšnji znak JOSE PADILLA – Relativni razlogi za zavrnitev – Neobstoj nedvomno znane znamke v smislu člena 6 bis Pariške konvencije in znamke z ugledom – Člen 8(2)(c) in (5) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(2)(c) in (5) Uredbe (ES) št. 207/2009) – Neobstoj prejšnjega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu – Člen 8(4) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(4) Uredbe št. 207/2009)“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke, ki je splošno znana v državi članici

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(1) in (2)(c))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke, ki ima ugled – Varstvo prejšnje znamke, razširjeno na nepodobne proizvode ali storitve

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(5))

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(4))

1.      Uporaba imena José Padilla kot znamke, na katero se je sklicevalo v postopku z ugovorom zoper registracijo besednega znaka JOSE PADILLA kot znamke Skupnosti za proizvode iz razredov 9, 25 in 41 v smislu Nicejskega aranžmaja, ni dokazana. Predloženi dokumenti namreč izkazujejo le sloves pokojnega skladatelja in rabo njegovega imena kot avtorja skladb, in ne rabe tega imena kot znamke. Torej ni bil predložen dokaz, da je bila na dan vložitve zahteve za registracijo znamke prejšnja znamka JOSE PADILLA v državi članici nedvomno znana in se je uporabljala za istovetne ali podobne proizvode, kot so tisti iz prijavljene znamke.

(Glej točki 53, 56.)

2.      Iz besedila člena 8(5) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, v katerem je uporabljen izraz „za katere je registrirana prejšnja znamka“, je razvidno, da se ta določba uporablja za prejšnje znamke v smislu člena 8(2) te uredbe le, če so registrirane.

Zato v nasprotju s členom 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, po katerem je v zvezi z enakimi ali podobnimi proizvodi ali storitvami mogoče vložiti ugovor na podlagi znamk, glede katerih ni predložen noben dokaz o registraciji, ki pa so nedvomno znane v smislu člena 6 bis Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, člen 8(5) navedene uredbe v zvezi s proizvodi ali storitvami, ki si niso podobni, varuje zgolj nedvomno znane znamke v smislu člena 6 bis Pariške konvencije, glede katerih je bil predložen dokaz o registraciji.

(Glej točki 47, 48.)

3.      Avtorska pravica ni „znak, ki se uporablja v gospodarskem prometu“ v smislu člena 8(4) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti. Iz sistematike člena 52 te uredbe je razvidno, da avtorska pravica ni tak znak. Člen 52(1)(c) določa, da se znamka razglasi za nično, če obstaja prejšnja pravica iz člena 8(4) in so izpolnjeni pogoji iz istega odstavka. Člen 52(2)(c) določa, da se znamka razglasi za nično tudi, če se njena uporaba lahko prepove na podlagi „druge“ prejšnje pravice, še zlasti avtorske pravice. Avtorska pravica torej ni prednostna pravica iz člena 8(4) te uredbe.

(Glej točko 65.)