Zadeva T-250/08

Edward William Batchelor

proti

Evropski komisiji

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti, izmenjani v okviru presoje združljivosti ukrepov, sprejetih na področju dejavnosti oddajanja televizijskih programov, s pravom Skupnosti – Zavrnitev dostopa – Izjema v zvezi z varstvom postopka odločanja – Izjema v zvezi z varstvom namena inšpekcij, preiskav in revizij“

Povzetek sodbe

1.      Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Dokumenti, ki izvirajo iz države članice – Možnost države članice, da institucijo zaprosi za nerazkritje dokumentov – Postopkovne posledice

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4, od (1) do (5))

2.      Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Dokumenti, ki izvirajo iz države članice – Možnost države članice, da institucijo zaprosi za nerazkritje dokumentov – Pristojnost sodišča Unije

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4, od (1) do (3) in (5))

3.      Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3))

4.      Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Obveznost institucije, da opravi konkreten in posamičen preizkus dokumentov – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4)

5.      Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Dokumenti, ki izvirajo iz države članice – Varstvo postopka odločanja

(člen 10 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3), drugi pododstavek, in (5))

6.      Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo inšpekcij, preiskav in revizij – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), tretja alinea; Direktive Sveta 89/552, člen 3a)

1.      Obseg obveznosti obrazložitve institucije – ki je na podlagi določb Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zaprošena za razkritje dokumentov, ki so jih izdali organi države članice – je odvisen od opredelitve pravnih posledic, ki se vežejo na nasprotovanje države članice razkritju dokumenta v skladu s členom 4(5) navedene uredbe.

V zvezi s tem je treba poudariti, da razlaga, v skladu s katero bi ta določba državi članici dala pravico splošnega in nepogojnega veta, da bi diskrecijsko in brez obrazložitve svoje odločitve nasprotovala razkritju vsakega dokumenta, ki je v lasti institucije Skupnosti, in sicer zgolj zato, ker ta dokument izvira iz te države članice, ni v skladu s ciljem izboljšanja preglednosti postopka odločanja Evropske unije.

Zato mora zadevna država članica svoje morebitno ugovarjanje obrazložiti s sklicevanjem na izjeme iz člena 4, od (1) do (3), Uredbe št. 1049/2001. Če država članica to obveznost izpolni, je Komisija zavezana zavrniti prošnjo za dostop, vendar mora izpolniti svojo obveznost obrazložitve, tako da v odločbi navede razloge, na katere se država članica sklicuje pri predlogu za uporabo ene od izjem od pravice dostopa iz zgoraj navedenih določb.

Iz teh ugotovitev, ki so namenjene varstvu cilja Uredbe št. 1049/2001 – pri čemer se poskuša odstavku 5 člena 4 dodeliti lastna normativna vsebina, različna od tiste iz odstavka 4 iste določbe – izhaja, da zadevni instituciji po tem, ko je ugotovila, da ugovor države članice vsebuje razloge, iz katerih za zadevne dokumente velja izjema od pravice dostopa, ni treba predložiti svoje presoje o utemeljenosti te obrazložitve.

(Glej točke od 44 do 47.)

2.      Če država članica uresničuje možnost, ki jo ima na podlagi člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, naj se dokument, ki izvira iz te države članice, ne razkrije brez njenega predhodnega soglasja, ter navaja razloge za zavrnitev na podlagi izjem iz odstavkov od (1) do (3) istega člena, je sodišče Unije pristojno, da na zahtevo osebe, ki ji je institucija zavrnila dostop, preveri, ali je bila navedena zavrnitev veljavno utemeljena z navedenimi izjemami, in to čeprav ta zavrnitev ni posledica presoje teh izjem s strani same institucije, temveč s strani zadevne države članice. Glede navedene zainteresirane osebe posredovanje države članice ne vpliva na naravo odločbe Skupnosti, ki ji jo pošlje institucija kot odgovor na zahtevo za dostop, ki je bila vložena glede dokumenta, ki je v lasti te institucije.

(Glej točko 67.)

3.      Dokumenti, ki jih tretja oseba ali zunanji organ pošlje instituciji za izmenjavo stališč z zadevno institucijo, torej ne spadajo na področje uporabe člena 4(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, določbe, katere cilj je varstvo nekaterih vrst dokumentov, izdanih v nekem postopku, katerih razkritje bi – celo po koncu tega postopka – oslabilo postopek odločanja zadevne institucije.

Namreč, prvič, če bi dokumenti, na katere se nanaša ta določba, morali vsebovati „mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj v zadevni instituciji“, bi se s tem, da bi se štelo, da je dokument namenjen za notranjo rabo institucije samo zato, ker je ta njegova naslovnica, temu pogoju odvzel vsak smisel, saj bi ga izpolnjeval vsak dokument, ki ga neka institucija prejme. Drugič, v taki razlagi ni upoštevano, da morajo navedene razprave in predhodna posvetovanja v skladu s to določbo potekati „v zadevni instituciji“.

Te ugotovitve, ki še zdaleč ne izhajajo samo iz jezikovne razlage, so v skladu z načelom, da je treba izjeme, naštete v členu 4 Uredbe št. 1049/2001, razlagati in uporabljati strogo. Poleg tega te ugotovitve ohranjajo polni učinek člena 4(3) navedene uredbe in torej logiko obstoja dveh različnih pododstavkov te določbe, pri čemer se prvi nanaša na obdobje do konca postopka odločanja, drugi pa na obdobje, ki traja celo po koncu navedenega postopka.

Prvič, zaradi ugotovitve, da se člen 4(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 nanaša na vsak dokument, ki ga instituciji pošlje zunanji pošiljatelj in ki vsebuje „mnenje“ v najširšem pomenu besede ter lahko privede do odgovora – pri čemer gre za „posvetovanje“ v smislu te določbe – bi se namreč ta drugi pododstavek nanašal na „dokumente“ v tako širokem smislu kot v prvem pododstavku te določbe. Drugič, ker bi bile te kategorije dokumentov zaščitene v enakih okoliščinah, in sicer če bi njihovo razkritje resno oslabilo postopek odločanja, bi prvi pododstavek postal odvečen, saj drugi pokriva tako obdobje pred koncem postopka odločanja kot po njem.

(Glej točke od 68 do 70 in od 73 do 76.)

4.      Preizkus, potreben za obravnavo prošnje za dostop do dokumentov, podane na podlagi Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, mora biti konkreten. Na eni strani namreč le okoliščina, da se dokument nanaša na interes, varovan z izjemo, ne more upravičiti uporabe te izjeme. Taka uporaba je načeloma lahko upravičena samo, če je institucija prej presodila, ali bi dostop do dokumenta lahko konkretno in dejansko škodoval varovanemu interesu. Na drugi strani mora biti nevarnost škode za varovani interes razumno predvidljiva, in ne samo hipotetična, da se lahko uveljavlja.

(Glej točko 78.)

5.      Člen 4(3), drugi pododstavek, in (5) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je treba razlagati tako, da se država članica ne more sklicevati na lastno zadržanost glede sodelovanja z institucijo v primeru, da se neki dokument razkrije v skladu z navedeno uredbo, da bi veljavno utemeljila resno oslabitev postopka odločanja zadevne institucije.

Če bi se namreč izjava države članice – s katero ta izraža svoj odpor do sodelovanja z institucijo, če bi ta dovolila dostop do dokumenta – štela za utemeljitev resne oslabitve postopka odločanja v smislu člena 4(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001, bi to pomenilo priznanje diskrecijske pravice državam članicam na tem področju ali vsaj odvisnost politike dostopa do dokumentov, uvedene s to uredbo, od zadevnih nacionalnih politik. To pa ne bi bilo v skladu ne s sistemom dostopa do dokumentov, določenim z navedeno uredbo, ne z obveznostjo lojalnega sodelovanja s Komisijo, ki zavezuje države članice na podlagi člena 10 ES.

(Glej točki 80 in 81.)

6.      Izjema od pravice dostopa do dokumentov iz člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, v zvezi z varstvom namena inšpekcij, preiskav in revizij, se ne more uporabiti za dokumente, izmenjane v okviru presoje združljivosti ukrepov, ki jih je država članica sprejela v skladu s členom 3a Direktive 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov.

Spoštovanje prava Skupnosti, ki je v tem okviru cilj preiskave Komisije, namreč ni ogroženo, če država članica ne želi sodelovati pri presoji združljivosti ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti, s pravom Skupnosti. V takem primeru Komisija teh ukrepov ne bo preučila, ti ne bodo uživali vzajemnega priznavanja in svoboda opravljanja storitev, zagotovljena s primarnim pravom, bo v celoti uveljavljena.

(Glej točke 91, 92 in 95.)