Zadeva C‑616/17
Kazenski postopek
proti
Mathieuju Blaisu in drugim
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo tribunal correctionnel de Foix (kazensko sodišče v Foixu, Francija))
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 1. oktobra 2019
„Predhodno odločanje – Okolje – Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet – Uredba (ES) št. 1107/2009 – Veljavnost – Previdnostno načelo – Opredelitev pojma ‚aktivna snov‘ – Kopičenje aktivnih snovi – Zanesljivost postopka ocenjevanja – Dostop javnosti do dokumentacije – Preizkusi dolgoročne toksičnosti – Pesticidi – Glifosat“
1. Kmetijstvo – Približevanje zakonodaj – Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet – Uredba št. 1107/2009 – Uporaba previdnostnega načela – Sodni nadzor – Meje – Očitna napaka pri presoji
(Člena 9 in 168 (1) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 35; Uredba št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, uvodna izjava 8 ter člen 1(2) in (4))
(Glej točke 41, 42, 46, 47 in 49.)
2. Kmetijstvo – Približevanje zakonodaj – Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet – Uredba št. 1107/2009 – Pojem aktivna snov – Neopredeljen pojem – Očitna napaka pri presoji – Neobstoj – Kršitev previdnostnega načela – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1107/2009, člena 2(2) in (3) ter 33(3)(b))
(Glej točke od 52 do 54, 56 in 60.)
3. Kmetijstvo – Približevanje zakonodaj – Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet – Uredba št. 1107/2009 – Odobritev aktivne snovi – Ocena tveganj – Merila – Upoštevanje morebitnih učinkov kopičenja sestavin navedenega sredstva – Očitna napaka pri presoji – Neobstoj – Kršitev previdnostnega načela – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1107/2009, členi 4, od (1) do (3) in (5), 11(2) in 36(1))
(Glej točke od 62 do 67 in 75.)
4. Kmetijstvo – Približevanje zakonodaj – Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet – Uredba št. 1107/2009 – Odobritev aktivne snovi – Vloga za odobritev – Preskusi in študije, ki jih predloži vlagatelj in dokazujejo, da sredstva niso škodljiva – Neobstoj neodvisne ponovne analize – Očitna napaka pri presoji – Neobstoj – Kršitev previdnostnega načela – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1107/2009, členi 7(1), 8(1) in (2), 29(2) in (3) ter 33(3)(a) in (b))
(Glej točke od 77 do 79, 81, 84, 87, od 89 do 94 in 99.)
5. Okolje – Prost dostop do informacij – Direktiva 2003/4 – Razlogi, s katerimi se lahko utemelji zavrnitev posredovanja informacij o okolju – Prošnja za dostop do informacij, predloženih v okviru postopka za dajanje fitofarmacevtskega sredstva ali biocidnega pripravka v promet – Zaupnost poslovnih ali industrijskih informacij – Izključitev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1107/2009, člen 63(2); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4, člen 4(2))
(Glej točke od 105 do 107.)
6. Kmetijstvo – Približevanje zakonodaj – Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet – Uredba št. 1107/2009 – Registracija za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet – Pogoji – Neobstoj neposrednega ali zapoznelega škodljivega vpliva na zdravje ljudi – Oprostitev obveznosti izvedbe testov rakotvornosti in dolgoročne toksičnosti sredstev – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1107/2009, člena 4(3)(b) ter 29(1)(e) in (2))
(Glej točke od 112 do 114.)
Povzetek
Nič ne omogoča dvoma o veljavnosti uredbe o dajanju fitofarmacevtskih sredstev, kot je glifosat, v promet
Sodišče, ki je odločalo v velikem senatu, je s sodbo Blaise in drugi (C‑616/17) z dne 1. oktobra 2019 odločilo o veljavnosti Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ob upoštevanju previdnostnega načela(1). Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil vložen v okviru kazenskega postopka, ki je bil uveden proti M. Blaisu in dvajsetim drugim obdolžencem zaradi dejanja poškodovanja oziroma zmanjšanja uporabnosti tuje stvari, ki so ga storili kot sostorilci. Te osebe so vstopile v trgovine v okrožju Ariège (Francija) in poškodovale plastenke s sredstvi za zatiranje plevela, ki vsebujejo glifosat, ter steklena izložbena okna. Obdolženci so se v utemeljitev svojih dejanj, katerih namen je bil trgovine in njihove stranke opozoriti na nevarnosti, povezane s prodajo sredstev za zatiranje plevela, ki vsebujejo glifosat, sklicevali na previdnostno načelo. Predložitveno sodišče je menilo, da mora, da bi odločilo o utemeljenosti te trditve, odločiti o veljavnosti Uredbe št. 1107/2009 ob upoštevanju previdnostnega načela, in je v zvezi s tem postavilo vprašanja Sodišču.
Sodišče je najprej pojasnilo obseg tega načela in poudarilo, da ga mora zakonodajalec Unije upoštevati pri sprejemanju pravil o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Ker je cilj Uredbe št. 1107/2009 določiti pravila, ki urejajo registracijo fitofarmacevtskih sredstev in odobritev aktivnih snovi, ki jih ta sredstva vsebujejo, za njihovo dajanje v promet, je moral zakonodajalec Unije uvesti normativni okvir, ki pristojnim organom omogoča, da imajo pri odločanju o tej registraciji in o tej odobritvi na voljo dovolj elementov, da lahko zadovoljivo ocenijo tveganja za zdravje, ki izhajajo iz uporabe teh aktivnih snovi in teh fitofarmacevtskih sredstev. Sodišče je v zvezi s tem poudarilo, da mora biti sodni nadzor glede na nujnost vzpostavitve ravnotežja med več cilji in načeli ter zapletenost izvajanja upoštevnih meril nujno omejen na vprašanje, ali je zakonodajalec Unije storil očitno napako pri presoji.
Nato je Sodišče razsodilo, da neopredelitev pojma „aktivna snov“ v Uredbi ni nezdružljiva s previdnostnim načelom. Vlagatelj mora namreč ob vložitvi vloge za registracijo fitofarmacevtskega sredstva navesti vse snovi, iz katerih je to sredstvo sestavljeno in ki izpolnjujejo merila iz Uredbe. Vlagatelj torej nima možnosti, da bi po prosti presoji odločil, katero sestavino navedenega sredstva je treba šteti za aktivno snov. Zakonodajalec pa s tem, da je tako določil obveznosti za vlagatelja, ki se nanašajo na opredelitev aktivnih snovi, ni storil očitne napake pri presoji.
Sodišče je poleg tega štelo, da je Uredba v skladu s previdnostnim načelom, ker nalaga upoštevanje kumulativnih učinkov sestavin fitofarmacevtskega sredstva. V postopku odobritve aktivnih snovi in postopku registracije fitofarmacevtskih sredstev je določeno, da ocena vlog vključuje presojo morebitnih škodljivih učinkov sredstva, vključno s tistimi, ki jih povzroča interakcija med sestavinami sredstva. Uredba ne vsebuje očitne napake pri presoji niti glede tega.
Enaka ugotovitev je bila podana v zvezi z zanesljivostjo preskusov, študij in analiz, ki se upoštevajo za registracijo fitofarmacevtskega sredstva. Sodišče je navedlo, da okoliščina, da preskuse, študije in analize, ki so potrebni za postopek odobritve aktivne snovi in za postopek registracije fitofarmacevtskega sredstva, predloži vlagatelj, ne da bi bila opravljena ponovna neodvisna analiza, ne povzroči kršitve previdnostnega načela. Uredba v zvezi s tem vlagatelju nalaga predložitev dokaza o tem, da sredstvo ni škodljivo, ureja kakovost preskusov, študij in analiz ter pristojnim organom, ki jim je predložena vloga, nalaga opravo objektivne in neodvisne ocene. Ti organi morajo v tem okviru obvezno upoštevati druge upoštevne elemente, kot so tisti, ki jih predloži vlagatelj, ter zlasti najzanesljivejše razpoložljive znanstvene podatke in najnovejše rezultate mednarodnih raziskav, ne da bi v vseh primerih pripisali prevladujoč pomen študijam, ki jih predloži vlagatelj. Sodišče je nazadnje pojasnilo, da vlagatelj z Uredbo ni oproščen predložitve testov rakotvornosti in toksičnosti sredstva. Tako sredstvo je namreč mogoče registrirati le, če pristojni organi izključijo tveganje neposrednega ali zapoznelega škodljivega vpliva na zdravje ljudi.
Zato ni bilo ugotovljeno nič takega, kar bi lahko vplivalo na veljavnost Uredbe.