Tožba, vložena 19. decembra 2005 - Associazione italiana del risparmio gestito in Fineco Asset Management proti Komisiji
(Zadeva T-445/05)
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Tožeči stranki: Associazione italiana del risparmio gestito in Fineco Asset Management S.p.A. (Italija) (Zastopnika: Gabriele Escalar in Giuseppe Maria Cipolla, avvocati)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožečih strank
Razglasitev ničnosti Odločbe Komisije Evropskih skupnosti z dne 6. septembra 2005, št. C (2005) 3302, izdane po opravljenem postopku C-19/2004 (prej NN 163/03).
Naložitev plačila stroškov postopka in vseh ostalih posledičnih stroškov toženi stranki.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Ta tožba je vložena proti isti odločbi, kot je bila izpodbijana v zadevi Italijanska republika proti Komisiji, T-424/051.
Tožeči stranki v utemeljitev svojih trditev navajata:
- Pomanjkljivost in protislovnost izpodbijane odločbe, prvič, glede obstoja selektivne ekonomske prednosti, ker naj iz njenega besedila ne bi bilo mogoče ugotoviti, katera naj bi bila ekonomska prednost spornih davčnih ukrepov in kdo naj bi bili njeni upravičenci. Drugič, obrazložitev odločbe naj bi bila pomanjkljiva tudi glede morebitnega obstoja takega izkrivljanja konkurence, ki bi povzročilo poslabšanje medsebojne blagovne izmenjave v okviru Skupnosti.
- Kršitev člena 87(1) Pogodbe ES, ker naj znižanje davka na dobiček kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki so specializirani za delnice družb z majhno in srednjo kapitalizacijo (DMSK), ne bi predstavljalo državne pomoči. V zvezi s tem zlasti zatrjujeta, da vsebuje znižanje zadevnega davka ekonomsko prednost za vse udeležence, ki pa za upravljalske podjeme ni selektivna. Vse italijanske in skupnostne družbe za upravljanje hranilništva (SGR) lahko upravljajo specializirane KNPVP v DMSK in vse italijanske in skupnostne SICAV imajo lahko obliko specializiranih SICAV v DMSK. Poleg tega, tudi če bi sporni ukrepi pomenili doseganje ekonomske prednosti za KNPVP, pa ne bi predstavljali državne pomoči, ker naj bi investicijski skladi vsebovali premoženje brez samostojne subjektivitete, nimajo lastnih poslovodnih organov, in naj ne bi zasledovali ekonomskih ciljev, saj nimajo organov, ki bi za to izražali voljo. In na koncu, sporni davčni ukrepi naj za te iste DMSK ne bi vsebovali selektivnih ekonomskih prednosti.
Tožeči stranki podredno navajata:
- da je treba ugotoviti, da so zadevni davčni ukrepi na podlagi člena 87(2)(a) Pogodbe združljivi s skupnim trgom; in
- da je bil z izpodbijano odločbo kršen člen 14 Uredbe Sveta št. 659/1999 z dne 22. marca 1999, ker je bilo naloženo vračilo v breme naložbenih instrumentov v obliki družbe, in v breme podjetij, ki upravljajo naložbene instrumente v obliki pogodbe.
____________1 - Še neobjavljeno v UL.