Language of document : ECLI:EU:C:2011:649

Zadeva C-439/09

Pierre Fabre Dermo-Cosmétique SAS

proti

Président de l’Autorité de la concurrence

in

Ministre de l’Économie, de l’Industrie et de l’Emploi

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo cour d'appel de Paris)

„Člen 101(1) in (3) PDEU – Uredba (ES) št. 2790/1999 – Členi od 2 do 4 – Konkurenca – Omejevalno ravnanje – Selektivna distribucijska mreža – Kozmetični izdelki in izdelki za nego telesa – Splošna in absolutna prepoved spletne prodaje – Prepoved, ki jo dobavitelj nalaga pooblaščenim distributerjem“

Povzetek sodbe

1.        Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Sistem selektivne distribucije – Obveznost v skladu s pogodbeno klavzulo, da se prodaja nekaterih kozmetičnih izdelkov in izdelkov za nego telesa opravlja na fizičnem prodajnem mestu in ob obvezni navzočnosti diplomiranega farmacevta – Nedopustnost, ker ni upravičena z lastnostmi prodajanih izdelkov

(člen 101(1) PDEU)

2.        Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Skupinske izjeme – Vertikalni sporazumi – Uredba št. 2790/1999 – Pogodba o selektivni distribuciji – Klavzula, ki de facto prepoveduje splet kot način trženja pogodbenih izdelkov – Izključitev

(člen 101(3) PDEU; Uredba Komisije št. 2790/1999, člena 2 in 4(c))

1.        Člen 101(1) PDEU je treba razlagati tako, da pogodbena klavzula v okviru sistema selektivne distribucije, v skladu s katero se zahteva, da se prodaja kozmetičnih izdelkov in izdelkov za nego telesa opravlja na fizičnem prodajnem mestu z obvezno navzočnostjo diplomiranega farmacevta, in katere posledica je prepoved uporabe spleta za to prodajo, pomeni omejitev zaradi cilja v smislu te določbe, če je po posamični in konkretni preučitvi vsebine in cilja te pogodbene klavzule ter iz pravnega in gospodarskega okvira, v katerega spada, razvidno, da glede na lastnosti zadevnih izdelkov ta klavzula ni objektivno upravičena.

Taka pogodbena klavzula namreč s tem, da de facto izključuje način trženja proizvodov, pri katerem se ne zahteva fizični premik stranke, znatno zmanjša možnost, da bi pooblaščeni distributer pogodbene izdelke prodal strankam zunaj svojega pogodbenega ozemlja ali področja dejavnosti. Zato lahko taka klavzula v tem sektorju omejuje konkurenco.

Vendar pa obstajajo legitimne zahteve – kot so vzdrževanje specializirane trgovine, v kateri se lahko zagotovijo posebne storitve v zvezi z visokokakovostnimi in visokotehnološkimi izdelki – ki upravičujejo znižanje cenovne konkurence v korist konkurence, ki se nanaša na druge dejavnike, kot je cena. Torej, če je cilj sistema selektivne distribucije doseči legitimen rezultat, ki lahko izboljša konkurenco glede drugih dejavnikov, kot je cena, pomeni ta sistem dejavnik konkurence, ki je v skladu s členom 101(1) PDEU. V zvezi s tem organizacija take mreže ni zajeta s prepovedjo iz člena 101(1) PDEU, če so distributerji izbrani na podlagi objektivnih meril glede kakovosti, ki so določena enotno za vse potencialne preprodajalce in se ne uporabljajo diskriminatorno, če je taka distribucijska mreža potrebna zaradi lastnosti zadevnega proizvoda, zato da se ohrani njegova kakovost in zagotovi pravilna uporaba, in nazadnje, če določena merila ne presegajo tega, kar je nujno potrebno.

Zlasti glede prodaje kozmetičnih izdelkov in izdelkov za nego telesa cilj ohranitve ugleda teh izdelkov ne more biti legitimen cilj za omejitev konkurence in zato ne more upravičiti, da pogodbena klavzula, ki tak cilj uresničuje, ni zajeta s členom 101(1) PDEU.

(Glej točke 38, 40, 41, 46 in 47 ter izrek.)

2.        Člen 4(c) Uredbe št. 2790/1999 o uporabi člena 101(3) PDEU za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj je treba razlagati tako, da skupinska izjema iz člena 2 navedene uredbe ne velja za pogodbo o selektivni distribuciji, ki vsebuje klavzulo, ki de facto prepoveduje splet kot način trženja pogodbenih izdelkov. Po drugi strani pa se lahko za tako pogodbo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 101(3) PDEU, posamično uporabi pravna izjema iz te določbe.

Iz člena 4(c) Uredbe št. 2790/1999 je namreč razvidno, da izjema ne velja za vertikalne sporazume, katerih namen je neposredno ali posredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki pod nadzorom pogodbenih strank omejiti, da bi člani sistema selektivne distribucije, ki poslujejo na stopnji trgovine na drobno, aktivno ali pasivno prodajali končnim uporabnikom, kar pa ne vpliva na možnost prepovedi za člana sistema, da bi posloval z nepooblaščenega sedeža podjetja. Toda cilj pogodbene klavzule, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki de facto prepoveduje splet kot sredstvo za trženje proizvodov, je vsaj omejitev pasivne prodaje končnim uporabnikom, ki želijo kupovati po spletu in so zunaj fizičnega poslovnega območja zadevnega člana sistema selektivne distribucije. Poleg tega se člen 4(c) navedene uredbe z navedbo „sedeža podjetja“ nanaša le na prodajna mesta, kjer poteka neposredna prodaja. Zato pogodbene klavzule, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki de facto prepoveduje splet kot sredstvo za trženje proizvodov, ni mogoče obravnavati kot klavzulo, ki članom zadevnega sistema selektivne distribucije prepoveduje, da bi poslovali z nepooblaščenega sedeža podjetja v smislu navedenega člena 4(c).

(Glej točke 53, 54, 56, 58 in 59 ter izrek.)