Zadeva T-322/01
Roquette Frères SA
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Natrijev glukonat – Člen 81 ES – Globa – Člen 15(2) Uredbe št. 17 – Smernice o načinu določanja glob – Obvestilo o ugodni obravnavi – Načelo sorazmernosti – Enako obravnavanje – Načelo ne bis in idem“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Konkreten vpliv na trg
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A, prvi pododstavek)
2. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve
(Uredba Sveta št. 17, člen 15)
3. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestilo Komisije 98/C 9/03)
4. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila za presojo
(člen 81(1) ES)
5. Postopek – Tožba – Zahteve obličnosti
(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c))
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestilo Komisije 96/C 207/04)
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenalaganje ali zmanjševanje globe v zameno za sodelovanje podjetja, ki se mu očita kršitev
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestilo Komisije 96/C 207/04, naslova B(b) in C)
8. Konkurenca – Globe – Sankcije Skupnosti in sankcije, naložene v državi članici ali tretji državi, zaradi kršitve nacionalnega konkurenčnega prava
(Uredba Sveta št. 17, člen 15)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Promet podjetja, ki stori kršitev
(Uredba Sveta št. 17)
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)
11. Postopek – Predlog za ponovni začetek ustnega postopka
(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 62)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Pooblastilo za odločanje po prostem preudarku Komisije – Pristojnost Sodišča prve stopnje za odločanje v sporu polne jurisdikcije
(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 17)
1. V skladu s točko 1 A, prvi pododstavek, smernic je Komisija pri izračunu glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, glede na težo kršitve upoštevala zlasti dejanski vpliv kršitve na trg, kjer se to lahko meri. Ta merljiv vpliv omejevalnega sporazuma na zadevni trg je treba šteti za dovolj dokazanega, če Komisija lahko predloži konkretne in verodostojne indice, ki z razumno verjetnostjo kažejo, da je imel omejevalni sporazum vpliv na ta trg.
Tako presoja vpliva omejevalnega sporazuma na trg nujno pomeni uporabo hipotez. V tem okviru mora Komisija preučiti zlasti, kakšne bi bile cene zadevnega proizvoda, če omejevalnega sporazuma ne bi bilo. Vendar je pri preučevanju vzrokov za dejansko gibanje cen tvegano špekulirati o vlogi vsakega izmed njih. Upoštevati je treba objektivno okoliščino, da so se stranke zaradi omejevalnega sporazuma o cenah jasno odrekle konkuriranju pri cenah. Tako presoja vpliva, ki je posledica drugih dejavnikov, kot je prostovoljno vzdržanje strank omejevalnega sporazuma, nujno temelji na razumnih in ne z natančnostjo količinsko opredeljivih verjetnostih.
Zato Komisiji, razen tega, da je merilu iz točke 1 A, prvi pododstavek, odvzela polni učinek, ni mogoče očitati, da se je oprla na dejanski vpliv omejevalnega sporazuma na trg s protikonkurenčnim ciljem, ne da bi ta vpliv količinsko opredelila oziroma o tem podala številčne ocene.
(Glej točke od 71 do 75.)
2. Na področju prisilnih ukrepov zoper prepovedane omejevalne sporazume za namene presoje vpliva omejevalnega sporazuma na trg ni pomembno nameravano dejansko ravnanje podjetja, ker je treba upoštevati učinke, ki izvirajo iz celotne kršitve, pri kateri je sodelovalo.
Prav tako vpliv omejevalnega sporazuma ni nujno povezan z njegovim trajanjem. Tako ni mogoče izključiti, da če učinek omejevalnega sporazuma ne obstaja v dolgem obdobju, je pa razdejalen v kratkem obdobju, je učinek tega omejevalnega sporazuma enako pomemben kot učinek omejevalnega sporazuma, ki ima neki učinek v celotnem obdobju obstoja. Posledično neobstoj učinka ali obstoj omejenega učinka omejevalnega sporazuma v nekih obdobjih, čeprav bi bil dokazan, ne potrjuje nujno manjšega učinka od učinka omejevalnega sporazuma, ki je trajal ves čas njegovega trajanja.
(Glej točke 89, 90, 121, 128, 141 in 179.)
3. Na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 se znesek globe določi na podlagi teže kršitve in njenega trajanja. Poleg tega Komisija v skladu s smernicami za izračun glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, določi izhodiščni znesek glede na težo kršitve, ob upoštevanju narave same kršitve, njenega dejanskega vpliva na trg in geografskega obsega trga.
Ta pravni okvir kot tak torej Komisiji ne nalaga, naj upošteva majhnost trga teh proizvodov.
Vendar je dolžnost Komisije, da pri presoji teže kršitve upošteva veliko elementov, katerih narava in pomembnost se spreminjata glede na vrsto zadevne kršitve in posebne okoliščine zadevne kršitve. Med temi elementi, ki potrjujejo težo kršitve, je mogoče izključiti samo to, kar bi lahko glede na primer pomenilo vrednost proizvoda, ki je predmet kršitve, velikost trga zadevnega proizvoda in moč kupcev.
Posledično, če velikost trga lahko pomeni element, ki ga je treba upoštevati za dokaz teže kršitve, se njegova pomembnost spreminja glede na posamezne okoliščine zadevne kršitve.
(Glej točke od 147 do 150.)
4. Za namen obravnave uporabe člena 81(1) ES za sporazum ali usklajeno ravnanje je upoštevanje dejanskih učinkov sporazuma odveč, ker je očitno, da je imel za cilj preprečiti, omejiti oziroma izkriviti konkurenco znotraj skupnega trga.
(Glej točko 201.)
5. Na podlagi člena 44(1)(c) in (d) Poslovnika Sodišča prve stopnje mora tožba obsegati zlasti kratek povzetek tožbenih razlogov. Poleg tega mora biti ta kratek povzetek neodvisno od vsakega terminološkega vprašanja dovolj jasen in natančen, da tožena stranka lahko pripravi obrambo in da Sodišče prve stopnje lahko odloči o tožbi, če je tak primer, ne da bi moralo zahtevati druge informacije. Da bi bila tožba dopustna, je namreč potrebno, da bistvena dejansko in pravno stanje, na katerih ta temelji, izhajata vsaj na kratko, vendar povezano in razumljivo iz besedila same tožbe, in to za namene zagotavljanja pravne varnosti in učinkovitega sodnega varstva.
V zvezi s tem ni dolžnost Sodišča prve stopnje, da razišče vse elemente, navedene v podporo prvemu tožbenemu razlogu, če je mogoče te elemente uporabiti tudi v podporo drugemu. Dejstvo, da se je Komisija posebej zavzela, da bi kljub očitni nenatančnosti tožbenega razloga poskusila opredeliti morebitne trditve tožeče stranke, navedene v okviru njene argumentacije v zvezi s prvim tožbenim razlogom, ki bi lahko, če bi bil tak primer, podprle drugi tožbeni razlog, in nanje v tem kontekstu odgovoriti, ne vpliva na ta sklep. Tako stališče Komisije namreč pomeni zgolj primer v zvezi z natančnim pomenom tožbenega razloga, ki ga predloži tožeča stranka. Ne omogoča gotove opredelitve natančnega pomena drugega tožbenega razloga.
(Glej točki 208 in 209.)
6. Obvestilo o nenalaganju ali zmanjševanju glob kartelom izhaja iz izvrševanja pooblastila za odločanje po prostem preudarku Komisije in ima za posledico zgolj samoomejitev pooblastila Komisije pri spoštovanju načela enakosti obravnavanja. To obvestilo je ustvarilo legitimna pričakovanja, na katera se opirajo podjetja, ki želijo Komisijo obvestiti o obstoju omejevalnega sporazuma. Glede na spoštovanje načela enakosti obravnavanja in glede na zaupanje v pravo, ki ju podjetja, ki želijo sodelovati s Komisijo, lahko potegnejo iz tega obvestila, je Komisija torej zavezana, da v okviru določitve zneska globe, naložene podjetju, pri presoji njegovega sodelovanja ravna v skladu z njima.
V zvezi s tem niti osnutek novega obvestila, če je bil objavljen pred sprejetjem odločbe, s katero je bila naložena globa za kršitve pravil o konkurenci, niti novo obvestilo, objavljeno po sprejetju take odločbe, torej ne moreta ustvariti učinka samoomejitve na izvrševanje pooblastila za odločanje po prostem preudarku Komisije v tem primeru.
(Glej točki 223 in 224.)
7. Da bi bilo podjetje lahko upravičeno do velikega znižanja globe na podlagi naslova C obvestila o nenalaganju ali zmanjševanju glob kartelom, navedeno obvestilo pod naslovom B, na katerega napotuje naslov C(b), zahteva, da to podjetje prvo predloži odločilne elemente za dokaz obstoja omejevalnega sporazuma. Obvestilo za izpolnitev tega pogoja predvideva le, da mora podjetje, ki prijavi tajni omejevalni sporazum Komisiji, tej predložiti vse odločilne elemente za pripravo obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah ali celo za sprejetje odločbe, s katero je ugotovljena kršitev.
(Glej točke od 237 do 239.)
8. Načelo ne bis in idem prepoveduje večkratno sankcioniranje iste osebe za isto nezakonito ravnanje, da bi bil zavarovan isti pravni interes. Uporaba tega načela mora izpolnjevati tri kumulativne pogoje, in sicer istovetnost dejstev, istovetnost kršiteljev in istovetnost varovanega pravnega interesa.
Tako je podjetje lahko veljavno predmet dveh vzporednih postopkov za isto nezakonito ravnanje in torej dvojne sankcije, ene, ki jo naloži pristojni organ zadevne države članice, in druge, ki jo naloži Skupnost, če navedena postopka sledita različnim ciljem in kršeni predpisi niso enaki.
Torej se načelo ne bis in idem lahko toliko manj uporabi v primeru, v katerem hitra postopka in sankcije, ki so jih naložili po eni strani Komisija in po drugi strani organi tretje države, jasno ne sledijo istim ciljem. Medtem ko gre namreč v prvem primeru za ohranjanje neizkrivljene konkurence na ozemlju Evropske unije ali v Evropskem gospodarskem prostoru, drugi primer stremi po varstvu trga tretje države. Za uporabo načela ne bis in idem v tem primeru manjka nujen pogoj istovetnosti varovanega pravnega interesa.
(Glej točke od 277 do 281.)
9. Če je bila pri določitvi zneska globe, ki jo je treba naložiti podjetju, ki je kršilo pravila Skupnosti o konkurenci, storjena napaka na ravni prometa, ki ga je treba upoštevati, mora biti posledica dokaza te napake popravek zneska globe, čeprav je napako mogoče pripisati temu podjetju.
(Glej točko 293.)
10. Pri razdelitvi podjetij, ki so kršila člen 81(1) ES, na skupine zaradi določitve zneska glob mora biti določitev pragov za vsako tako opredeljeno skupino dosledna in objektivno upravičena.
(Glej točko 295.)
11. Sodišče prve stopnje je zavezano ugoditi predlogom za ponovni začetek ustnega postopka, da bi se upoštevala na novo zatrjevana dejstva, samo če se zainteresirana stranka opira na dejstva, ki imajo odločilen vpliv na razrešitev spora in jih ni mogla navesti pred koncem ustnega postopka.
Če je bila po odločbi, s katero je naložena globa podjetju, ki je kršilo pravila o konkurenci, sprejeta odločba, ki se nanaša na druga podjetja, ki so pri tem sodelovala, to ne pomeni novega dejstva, ki bi odločilno vplivalo na zakonitost prve odločbe, in zato na tej podlagi ni treba ponovno začeti postopka.
Zakonitost akta Skupnosti se namreč presoja glede na dejanske in pravne elemente na dan, ko je bil akt sprejet. Posledično je pri presoji zakonitosti tega akta izključeno upoštevanje elementov, poznejših od dneva, ko je bil akt Skupnosti sprejet. Sicer je treba preizkus zakonitosti odločbe načeloma opraviti na podlagi dejanskih in pravnih elementov, ki jih navajajo stranke v upravnem postopku in/ali so povzeti v tej odločbi. V nasprotnem primeru bi bila vprašljiva vzporednost predhodnega upravnega postopka in naknadnega postopka sodnega nadzora, ki temeljita na istih dejanskih in pravnih elementih.
(Glej točke od 323 do 326.)
12. Kar zadeva določitev zneska glob, naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, lahko Sodišče prve stopnje na podlagi svoje pristojnosti za odločanje v sporu polne jurisdikcije upošteva dodatne informacije, ki niso bile navedene v izpodbijani odločbi, pri presoji zneska globe glede na očitke, ki jih navaja tožeča stranka. Vendar se mora glede na načelo pravne varnosti ta možnost omejiti na upoštevanje informacij pred izpodbijano odločbo, ki bi jih Komisija lahko poznala, ko je sprejela odločbo. Drugačen pristop bi Sodišče prve stopnje vodil do tega, da nadomesti upravo za presojo vprašanja, za katero še ni bilo pozvano, naj ga preuči, kar bi posegalo v njene pristojnosti in, splošneje, kršilo sistem razdelitve nalog in institucionalnega ravnovesja med sodno in upravno oblastjo.
(Glej točko 327.)