Združeni zadevi T‑115/09 in T‑116/09

Electrolux AB in

Whirlpool Europe BV

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Pomoč proizvajalcu bele tehnike za prestrukturiranje, ki jo je priglasila Francoska republika – Odločba, s katero je bila pomoč pod določenimi pogoji razglašena za združljivo s skupnim trgom – Očitne napake pri presoji – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah“

Povzetek sodbe

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Diskrecijska pravica Komisije – Možnost sprejetja smernic – Sodni nadzor – Meje

(člen 87(3)(c) ES)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive s skupnim trgom – Pomoči za prestrukturiranje podjetij v težavah – Pogoji – Izravnalni ukrepi za preprečevanje čezmernega izkrivljanja konkurence – Upoštevanje odprodaje hčerinske družbe podjetja, ki se je zgodila davno v preteklosti – Očitna napaka pri presoji

(člen 87(3) ES; Obvestilo Komisije 2004/C 244/02)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki se jih lahko šteje za združljive s skupnim trgom – Pomoči za prestrukturiranje podjetij v težavah – Pogoji – Upoštevanje kumulativnega učinka prej dodeljene pomoči in nove pomoči – Neupoštevanje – Očitna napaka pri presoji

(člen 87(3) ES; Obvestilo Komisije 2004/C 244/02)

1.      Komisija pri izvajanju člena 87(3)(c) ES uživa široko diskrecijsko pravico, katere izvrševanje zajema kompleksne ocene ekonomske in socialne narave, ki jih je treba opraviti v kontekstu Skupnosti. Poleg tega si lahko Komisija naloži usmeritve glede izvrševanja svoje diskrecijske pravice s sprejetjem aktov, kot so Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, če taki akti vsebujejo pravila, ki določajo usmeritev, ki ji mora ta institucija slediti, in ne odstopajo od določb Pogodbe.

Sodni nadzor nad izvajanjem diskrecijske pravice, ki jo ima Komisija pri izvajanju člena 87(3)(c) ES, je omejen na preverjanje upoštevanja postopkovnih pravil in pravil obrazložitve, pravilnosti dejstev ter neobstoja zmotne uporabe prava, očitne napake pri presoji dejstev ali zlorabe pooblastil. Poleg tega mora Splošno sodišče tudi preveriti, ali so bile zahteve, ki si jih je Komisija sama naložila v teh smernicah, spoštovane. Po drugi strani pa sodišče Unije ne sme namesto Komisije izvesti preizkusa, ki ga ta ni nikoli opravila, in nato domnevati o zaključkih, do katerih bi prišla na podlagi njega.

(Glej točke 37, 38 in od 40 do 42.)

2.      Glede sprejetja izravnalnih ukrepov v okviru dodelitve pomoči za prestrukturiranje je treba poudariti, da je cilj točk od 38 do 40 Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah „preprečevanje čezmernega izkrivljanja konkurence“. Na podlagi teh določb morajo biti izravnalni ukrepi na prvem mestu prilagojeni, zato da omejijo negativne učinke dodelitve pomoči za prestrukturiranje na konkurenco in na trgovino (točka 38 Smernic). Na drugem mestu, ti ukrepi morajo biti „ustrezni“ v smislu, da ne smejo povzročiti poslabšanja strukture trga (točka 39 Smernic). Na tretjem mestu, morajo biti „sorazmerni“ z izkrivljajočimi učinki pomoči. Glede tega se morajo, prvič, nanašati na trg oziroma trge, na katerih bo zadevno podjetje po prestrukturiranju imelo pomemben položaj. Drugič, ti ukrepi morajo biti, čeprav se lahko izvedejo pred dodelitvijo pomoči ali po njej, vsekakor sestavni del načrta za prestrukturiranje. Tretjič, ne smejo obsegati zgolj računovodskih odpisov ali opustitve deficitarnih dejavnosti, ker to ne povzroči zmanjšanja zmogljivosti ali prisotnosti zadevnega podjetja na trgu (točka 40 Smernic).

Komisija stori očitno napako pri presoji z oceno, da prodaja hčerinske družbe podjetja predstavlja izravnalni ukrep v smislu točk od 38 do 40 smernic, če je pomoč za prestrukturiranje priglašena skoraj tri leta in pol po tej prodaji, vendar pa cilj te prodaje ni bil vsaj minimalno zmanjšanje izkrivljanja konkurence, ki bi ga povzročila načrtovana dodelitev pomoči, niti učinek te prodaje ni mogel biti tako zmanjšanje, poleg tega pa prodaja ni imela „dejanskega vpliva“ na glavni trg, na katerem je prisotno podjetje, ki je upravičenec do pomoči.

(Glej točke 44, 51, 53 in 55.)

3.      Iz sodbe Deggendorf, C‑355/95 P, Recueil, str. I‑2549, in točke 23 Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah je razvidno, da mora Komisija v okviru preizkusa združljivosti pomoči za prestrukturiranje s skupnim trgom načeloma analizirati kumulativni učinek te pomoči in morebitnih prejšnjih pomoči, ki niso bile izterjane. Tak preizkus upravičuje dejstvo, da ima prednost, ki je posledica dodelitve prejšnjih nezdružljivih pomoči, ki še niso bile vrnjene, še vedno učinke na konkurenco.

Kadar Komisija dodelitev načrtovane pomoči pogoji s predhodnim vračilom ene ali več prejšnjih pomoči, ni dolžna preizkusiti kumulativnega učinka teh pomoči na konkurenco. Tako pogojevanje omogoča, da se prepreči, da bi se prednost, ki jo daje načrtovana pomoč, kumulirala s prednostjo, ki so jo dale prejšnje pomoči, saj so negativni učinki na konkurenco, ki so posledica prejšnjih pomoči, odpravljeni z vračilom njihovega zneska z obrestmi. Izterjava pomoči z obrestmi namreč omogoča odpravo neupravičene prednosti, ki jo predstavlja neplačilo obresti, ki bi jih upravičenec plačal za zadevni znesek v okviru pomoči, združljive s skupnim trgom, če bi si moral ta znesek izposoditi na trgu med čakanjem na odločbo Komisije, in izboljšanje njegovega konkurenčnega položaja glede na druge subjekte na trgu med trajanjem nezakonitosti.

Kadar pa Komisija dodelitve zadevne pomoči ne pogoji z vračilom nezdružljive pomoči, mora nujno preizkusiti kumulativni učinek teh dveh pomoči. Če tega preizkusa ne opravi, ta institucija stori očitno napako pri presoji v okviru preizkusa izkrivljanja konkurence.

(Glej točke 66, 67, 71 in 72.)