Language of document :

Zadeva T‑123/23

VA

proti

Evropski komisiji

 Sodba Splošnega sodišča (peti razširjeni senat) z dne 5. junija 2024

„Javni uslužbenci – Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Otroški dodatek – Dodatek za šolanje – Odločbe o prenehanju nekaterih dodatkov – Pogoji za dodelitev – Pojem ‚zaključek izobraževanja‘ – Enako obravnavanje – Načelo dobrega upravljanja – Povračilo neupravičeno plačanih zneskov – Člen 85, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov – Odgovornost“

1.      Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Dodatek za šolanje – Pogoji za dodelitev – Kumulativnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 67 in Priloga VII, člena 2 in 3)

(Glej točke od 32 do 34)

2.      Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Otroški dodatek – Pogoji za dodelitev – Nadaljevanje šolanja – Pojem – Datum zaključka izobraževanja – Dajanje končnih rezultatov na voljo s strani izobraževalnega zavoda

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 67 in Priloga VII, člen 2(3)(b))

(Glej točke 36 in od 38 do 42.)

3.      Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Dodatek za šolanje – Pogoji za dodelitev – Redno šolanje – Datum zaključka izobraževanja – Dajanje končnih rezultatov na voljo s strani izobraževalnega zavoda

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 67 in Priloga VII, člen 3(1))

(Glej točke od 53 do 55.)

4.      Uradniki – Upravni akti – Umik – Nezakoniti akti – Nadaljevanje postopka sprejemanja v fazi, na katero vpliva nezakonitost – Dopustnost


 

(Glej točki 71 in 94.)

Povzetek

Splošno sodišče, ki je odločalo o tožbi, ki jo je vložil uradnik Sveta Evropske unije, je odločbi Komisije razglasilo za delno nični v delu, v katerem sta bili z njima temu uradniku odvzeti pravica do prejemanja otroškega dodatka in dodatka za šolanje ter davčna olajšava, vezana na otroški dodatek, v obdobju med zadnjim univerzitetnim izpitom njegovega otroka in tem, ko je izobraževalni zavod dal na voljo končne rezultate. V tem okviru se je Splošno sodišče izreklo o novem vprašanju, in sicer od katerega datuma uradnik ni več upravičen do navedenih finančnih pravic, saj se njegov otrok ne šola oziroma poklicno usposablja v smislu člena 2(3) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) in se ne šola več redno v izobraževalnem zavodu v smislu člena 3(1) te priloge.

V obravnavani zadevi je hči tožeče stranke študirala na belgijski univerzi. Med drugim je njena hči zadnji izpit študijskega programa opravila 18. junija 2021, 2. julija 2021 je izvedela, da je izpite uspešno opravila, 27. avgusta 2021 pa je prejela potrdilo o uspešno opravljenem študiju. Študijsko leto se je končalo 13. septembra 2021.

Tožeča stranka je do septembra 2021 za svojo hčer prejemala otroški dodatek in dodatek za šolanje iz členov 2 in 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom ter je bila upravičena do davčne olajšave, vezane na otroški dodatek. Ker pa je njena hči junija 2021 izpite uspešno opravila v prvem izpitnem roku, je Komisija odločila, da tožeča stranka od julija 2021 ni več upravičena do prejemanja zadevnih finančnih pravic, zato je te finančne pravice terjala za julij, avgust in september 2021.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej opozorilo, da se v skladu s členoma 2 in 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom dodatek za šolanje lahko dodeli le, če so predhodno izpolnjeni pogoji za pridobitev otroškega dodatka. Iz tega izhaja, da je treba pogoj rednega šolanja v izobraževalnem zavodu presojati v drugi fazi, potem ko se ugotovi, da otroka, za katerega se zahteva dodatek za šolanje, vzdržuje uradnik.

Če otrok študira na univerzi, je pravica do otroškega dodatka odvisna od izpolnitve treh pogojev, in sicer, da uradnik dejansko vzdržuje svojega otroka, da je otrok star od osemnajst do šestindvajset let ter da se šola ali poklicno usposablja.

V zvezi s tem je Splošno sodišče pojasnilo, da je „šolanje“ sestavljeno iz več faz, kot so obiskovanje predavanj, določenih s študijskim programom, pristop k izpitom, ki se nanašajo na predmete iz tega programa, ocenjevanje teh izpitov in po koncu zadnjega od teh izpitov dajanje končnih rezultatov, ki potrjujejo uspeh šolanja, na voljo s strani izobraževalnega zavoda, ki zadevno šolanje izvaja. Te faze so neločljivo povezane, saj pristop k izpitom omogoča, da se oceni, ali je študent pridobil kompetence in znanje, ki so bili preneseni v okviru izvajanega študija.

Ker pa se lahko študent z uspešno opravljenim šolanjem seznani šele po tem, ko je opravil vse izpite in ko je izobraževalni zavod dal na voljo rezultate teh izpitov, je treba šteti, da se študent več ne šola v smislu člena 2(3)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom od trenutka, ko so na voljo končni rezultati.

Tako otroka, starega od osemnajst do šestindvajset let, ki se šola ali poklicno usposablja, uradnik ne vzdržuje, dokler ta otrok ne opravi zadnjega izpita, temveč do trenutka, ko izobraževalni zavod da na voljo končne rezultate.

V tem okviru mora torej uradnik upravo obvestiti o zaključku izobraževanja svojega otroka tako, da ji nemudoma sporoči datum, ko je izobraževalni zavod dal na voljo končne rezultate, da bi ta uprava lahko ta dodatek takoj prenehala izplačevati.

Kar zadeva pogoj šolanja, ki je v členu 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom določen za dodelitev dodatka za šolanje, je Splošno sodišče svoje preudarke v zvezi z otroškim dodatkom uporabilo za analizo tega pogoja.

Iz tega izhaja, da je treba od trenutka, ko je izobraževalni zavod dal na voljo končne rezultate, za otroka uradnika šteti, da se v smislu člena 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom ne šola več redno v izobraževalnem zavodu.