Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 7. novembra 2023 – IP/Quirin Privatbank AG
(Zadeva C-655/23, Quirin Privatbank)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesgerichtshof
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka, vlagatelj revizije in nasprotna stranka v postopku z revizijo: IP
Tožena stranka, nasprotna stranka v postopku z revizijo in vlagateljica revizije: Quirin Privatbank AG
Vprašanja za predhodno odločanje
1. (a) Ali je treba člen 17 Splošne uredbe o varstvu podatkov1 razlagati tako, da posameznik, katerega osebne podatke je upravljavec nezakonito razkril s posredovanjem, lahko od upravljavca zahteva opustitev ponovnega nezakonitega posredovanja teh podatkov, če od upravljavca ne zahteva izbrisa podatkov?
(b) Ali lahko tak opustitveni zahtevek izhaja (tudi) iz člena 18 Splošne uredbe o varstvu podatkov ali druge določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov?
2. Če je odgovor na vprašanje 1(a) in/ali vprašanje 1(b) pritrdilen:
(a) Ali opustitveni zahtevek na podlagi prava Unije obstaja le tedaj, če v prihodnje obstaja nevarnost nadaljnjih posegov v pravice zadevnega posameznika, ki izhajajo iz Splošne uredbe o varstvu podatkov (ponovitvena nevarnost)?
(b) Ali se obstoj ponovitvene nevarnosti po potrebi domneva na podlagi že obstoječe kršitve Splošne uredbe o varstvu podatkov?
3. Če je odgovor na vprašanji 1(a) in 1(b) nikalen:
Ali je treba člen 84 v povezavi s členom 79 Splošne uredbe o varstvu podatkov razlagati tako, da nacionalnemu sodišču omogočata, da zadevnemu posamezniku, katerega osebne podatke je upravljavec nezakonito razkril s posredovanjem, poleg priznanja odškodnine za premoženjsko ali nepremoženjsko škodo v skladu s členom 82 Splošne uredbe o varstvu podatkov in pravic iz členov 17 in 18 Splošne uredbe o varstvu podatkov prizna tudi zahtevek zoper upravljavca za opustitev ponovnega nezakonitega posredovanja teh podatkov v skladu z določbami nacionalnega prava?
4. Ali je treba člen 82(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov razlagati tako, da za domnevo nepremoženjske škode v smislu te določbe zadoščajo zgolj negativni občutki, kot na primer jeza, nejevolja, nezadovoljstvo, skrb ali strah, ki so sami po sebi del splošnega življenjskega tveganja in pogosto vsakodnevnega doživljanja? Ali pa je poleg tega za domnevo škode potreben neugoden položaj za zadevnega posameznika, ki presega te občutke?
5. Ali je treba člen 82(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov razlagati tako, da je pri določitvi višine nepremoženjske škode, ki jo je treba povrniti, upoštevno merilo stopnja krivde upravljavca ali obdelovalca oziroma njegovih zaposlenih?
6. Če je odgovor na vprašanja 1(a), 1(b) ali 3 pritrdilen:
Ali je treba člen 82(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov razlagati tako, da se pri določitvi višine nepremoženjske škode, ki jo je treba povrniti, kot okoliščino, ki znižuje zahtevek, lahko upošteva, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, poleg pravice do odškodnine tudi opustitveni zahtevek?
____________
1 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1).