Zadeva C‑147/13

Kraljevina Španija

proti

Svetu Evropske unije

„Ničnostna tožba – Izvajanje okrepljenega sodelovanja – Enotni patent – Uredba (EU) št. 1260/2012 – Določbe s področja prevajanja – Načelo prepovedi diskriminacije – Člen 291 PDEU – Prenos pooblastil na organe, ki niso organi Evropske unije – Člen 118, drugi odstavek, PDEU – Pravna podlaga – Načelo avtonomije prava Unije“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. maja 2015

1.        Evropska unija – Jezikovna ureditev – Obstoj splošnega načela, ki določa pravico vsakega državljana do njegove jezikovne različice vsakega akta, ki lahko vpliva na njegove interese – Neobstoj – Različno obravnavanje uradnih jezikov Unije – Dopustnost – Pogoji – Utemeljitev z vidika splošnega interesa – Spoštovanje načela sorazmernosti

2.        Približevanje zakonodaj – Industrijska in poslovna lastnina – Patentno pravo – Evropski patent z enotnim učinkom – Uredba št. 1260/2012 o določitvi ureditve za prevajanje – Različno obravnavanje uradnih jezikov Unije, utemeljeno s ciljem uvedbe enotne in poenostavljene ureditve prevajanja – Ustreznost in sorazmernost obravnavanja – Dopustnost

(Uredba Sveta št. 1260/2012, uvodne izjave 4, 5 in 16 ter člen 3(1))

3.        Institucije Evropske unije – Izvajanje pristojnosti – Dodelitev – Dodelitev v korist Evropskega patentnega urada ali držav članic, ki sodelujejo pri izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju enotnega patentnega varstva – Neobstoj

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1257/2012, člena 1(2) in 9(1)(d) in (f); Uredba Sveta št. 1260/2012, člena 5 in 6(2))

4.        Akti institucij – Izbira pravne podlage – Merila – Uredba št. 1260/2012 o določitvi ureditve prevajanja evropskih patentov z enotnim učinkom – Sprejetje na podlagi člena 118, drugi odstavek, PDEU – Dopustnost

(člen 118, drugi odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 1260/2012, členi 3, 4 in 6)

5.        Približevanje zakonodaj – Industrijska in poslovna lastnina – Patentno pravo – Evropski patent z enotnim učinkom – Uredba št. 1260/2012 o določitvi ureditve prevajanja – Kršitev načela pravne varnosti – Neobstoj

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1257/2012, členi 2(e), 3(1) in 9; Uredba Sveta št. 1260/2012, členi 2(b), 3(2), 4 in 9)

6.        Akti institucij – Uredbe – Neposredna uporabnost – Izvedbeno pooblastilo, dano državam članicam – Dopustnost

(člen 288, drugi odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 1260/2012, člen 7(2))

1.        Napotil v Pogodbah na uporabo jezikov v Uniji ni mogoče šteti za izraz splošnega načela prava Unije, na podlagi katerega bi bilo treba vse, kar bi lahko vplivalo na interese državljana Unije, vedno sestaviti v njegovem jeziku.

Vendar, če se je mogoče sklicevati na legitimen cilj v splošnem interesu in dokazati njegov obstoj, mora neenako obravnavanje na podlagi jezika poleg tega spoštovati še načelo sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti primerno za uresničitev zastavljenega cilja in ne sme presegati tega, kar je nujno za njegovo doseganje. V zvezi s tem je treba ohraniti potrebno ravnotežje med interesi gospodarskih subjektov in interesi skupnosti glede stroškov postopka na eni strani ter med interesi prijaviteljev pravic intelektualne lastnine in interesi drugih gospodarskih subjektov glede dostopa do prevodov dokumentov, ki podeljujejo pravice, ali postopkov, ki vključujejo več gospodarskih subjektov, na drugi strani.

(Glej točke 31, 33 in 41.)

2.        Uredba št. 1260/2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja, natančneje njen člen 13, različno obravnava uradne jezike Unije, in sicer se obravnava omejuje na nemščino, angleščino in francoščino. Vendar je odločitev Sveta v okviru določitve ureditve prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom, da na tak način različno obravnava uradne jezike Unije, ustrezna in sorazmerna glede na zastavljeni cilj te uredbe, in sicer uvedbo enotne in poenostavljene ureditve prevajanja, ki mora biti poenostavljena in stroškovno učinkovita.

Ureditev, ki jo določa Uredba št. 1260/1212, namreč z znižanjem stroškov prevajanja dejansko omogoča dosego cilja lajšanja dostopa do patentnega varstva, zlasti malim in srednje velikim podjetjem. Poleg tega ohranja potrebno ravnotežje med različnimi zadevnimi interesi in zato ne presega tega, kar je nujno za doseganje legitimnega zastavljenega cilja.

(Glej točke 32, 34, 38, 39 in 47.)

3.        Ker Svet na države članice, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, ali na Evropski patentni urad ni prenesel izvedbenih pooblastil, ki bi mu pripadala na podlagi prava Unije, se načela, ki jih je razvilo Sodišče na področju dodelitve diskrecijske pravice, ne uporabijo.

V zvezi s tem je treba poudariti, da če člen 9(1)(d) in (f) Uredbe št. 1257/2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva določa, da sodelujoče države članice dodelijo Evropskemu patentnemu uradu dodatni nalogi, to določa z namenom izvajanja določb členov 143 in 145 Konvencije o podeljevanju evropskih patentov. Ti nalogi pa sta sami po sebi povezani z izvajanjem enotnega patentnega varstva, kot ga ustvarja Uredba št. 1257/2012. Zato dejstvo, da se EPU dodelijo dodatne naloge, izhaja iz tega, da so sodelujoče države kot pogodbenice navedene konvencije sklenile poseben sporazum v smislu člena 142 te konvencije.

(Glej točke od 60 do 63.)

4.        Izbira pravne podlage za pravni akt Unije mora temeljiti na objektivnih elementih, ki jih je mogoče sodno preveriti, med katere spadata zlasti cilj in vsebina tega akta.

Glede namena Uredbe št. 1260/2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja, ki temelji na členu 118, drugi odstavek, PDEU, je treba poudariti, da je njen cilj uvedba enotne in poenostavljene ureditve prevajanja za evropske patente z enotnim učinkom. Člen 4 Uredbe št. 1260/2012 spada neposredno na področje jezikovne ureditve evropskega patenta z enotnim učinkom, ker določa posebna pravila, ki urejajo prevode za navedeni patent v specifičnem okviru spora. Ker jezikovno ureditev evropskega patenta z enotnim učinkom urejajo vse določbe navedene uredbe, zlasti členi 3, 4 in 6, ki se nanašajo na posebne situacije, člena 4 te uredbe glede pravne podlage namreč ni mogoče ločiti od ostalih določb te uredbe. Posledično ni mogoče sprejeti trditve, da člen 118, drugi odstavek, PDEU ne more biti pravna podlaga za člen 4 Uredbe št. 1260/2012.

(Glej točke 68, 69, 73 in 74.)

5.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 79 in od 81 do 88.)

6.        Neposredna uporaba uredbe, določena v členu 288, drugi odstavek, PDEU, pomeni, da za njeno uveljavitev in uporabo v korist tistih, ki jih ureja, ali proti njim ni potreben nikakršen predpis, s katerim bi bila sprejeta v nacionalno pravo, razen če zadevna uredba državam članicam dopušča, da same sprejmejo zakonske, regulativne, upravne in finančne ukrepe, zato da bi zagotovile uporabo določb te uredbe.

To velja za Uredbo št. 1260/2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja, saj je zakonodajalec Unije sam prepustil državam članicam, da za zagotovitev uporabe določb izpodbijane uredbe lahko same, prvič, v pravnem okviru, ki ga določi Konvencija o podeljevanju evropskih patentov, sprejmejo več ukrepov, in drugič, ustanovijo Enotno patentno sodišče, ki je ključno za zagotovitev ustreznega delovanja evropskega patenta z enotnim učinkom, doslednosti sodne prakse in s tem pravne varnosti ter stroškovne učinkovitosti za imetnike patentov.

(Glej točki 94 in 95.)