Zadeva T‑424/13
Jinan Meide Casting Co. Ltd
proti
Svetu Evropske unije
„Damping – Uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Kitajske – Dokončna protidampinška dajatev – Zaupno obravnavanje izračuna normalne vrednosti – Pravočasno dana informacija – Rok za sprejetje sklepa v zvezi s statusom v tržnem gospodarstvu delujočega podjetja – Pravica do obrambe – Enako obravnavanje – Načelo prepovedi retroaktivnosti – Členi 2, od (7) do (11), 3, od (1) do (3), 6(7), 19(1) in (5), in 20(2) in (4), Uredbe (ES) št. 1225/2009“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 30. junija 2016
1. Akti institucij – Časovna veljavnost – Procesna pravila – Materialnopravna pravila – Razlikovanje – Časovna veljavnost Uredbe št. 1168/2012, ki spreminja osnovno Uredbo št. 1225/2009 – Sprememba roka za odločanje o statusu v tržnem gospodarstvu delujočega podjetja – Uporaba za sklep, ki je bil sprejeta pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 1168/2012 – Nedopustnost
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1168/2012, člena 1, točka 1(a), in 2; Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(7)(c), drugi pododstavek)
2. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Uvoz iz držav, ki nimajo tržne ekonomije, iz člena 2(7)(b) Uredbe št. 1225/2009 – Postopek ocenjevanja pogojev, na podlagi katerih je proizvajalec lahko upravičen do statusa v tržnem gospodarstvu delujočega podjetja – Rok – Zavezujoča narava
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(7)(c), drugi pododstavek)
3. Pravo Evropske unije – Načela – Višja sila – Pojem
4. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Protidampinški postopek – Pravica do obrambe – Postopkovna nepravilnost – Možnost razglasitve ničnosti uredbe o določitvi dokončnih protidampinških dajatev s tem, da se dokaže le, da obstaja možnost, da bi bila odločitev drugačna, če te nepravilnosti ne bi bilo
(Uredba Sveta št. 1225/2009)
5. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Preiskava – Spoštovanje pravice do obrambe – Obveznost institucij, da zagotovijo obveščenost zadevnih podjetij in da spoštujejo zaupnost podatkov v ravnovesju s to obveznostjo – Spoštovanje načela dobrega upravljanja– Obveznost institucij, da spoštujejo zaupnost informacij
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1) in (2); Uredba Sveta št. 1225/2009, členi 6(7), 19 in 20)
6. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Preiskava – Spoštovanje pravice do obrambe – Obveznost institucij, da zagotovijo obveščenost zadevnih podjetij – Obseg – Informacije, ki jih je Komisiji predložil proizvajalec iz primerljive države, in ki jih ni mogoče uporabiti v preiskavi – Izključitev
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 6(7))
7. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Preiskava – Spoštovanje pravice do obrambe – Obveznost institucij, da zagotovijo obveščenost zadevnih podjetij – Obseg – Obveznost Komisije, da pisno odgovori na zahtevo po pojasnilu glede informacij iz dokumenta o končnem razkritju in da spoštuje enomesečni rok preden predloži predlog končne uredbe – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 15 in 20(4))
8. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Protidampinški postopek – Pravica do obrambe – Pravica do izjave – Obseg – Obveznost institucij, da sprejmejo stališča zainteresiranih strank – Neobstoj – Obveznost odgovoriti na vse trditve strank – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1225/2009)
9. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Protidampinški postopek – Pravica do obrambe – Sodni nadzor – Upoštevanje razlogov, ki niso podlaga za akt, ki je povzročil zatrjevano kršitev pravice do obrambe – Nedopustnost
10. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Protidampinški postopek – Obveščanje podjetij o podatkih, s strani Komisije – Spoštovanje načel dobrega upravljanja in enakega obravnavanja
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2); Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 19 in 20)
11. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Protidampinški postopek –Obveščanje podjetij o podatkih, s strani Komisije – Možnost, da se zaupna informacija razkrije določeni zainteresirani stranki z izrecnim dovoljenjem dobavitelja te informacije
(Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini 1994 (Protidampinški sporazum), člen 6.5; Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 19(1) in (5) ter 20(2) in (4))
12. Mednarodni sporazumi – Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije – GATT 1994 – Obveznost razlage aktov sekundarne zakonodaje v skladu s temi sporazumi – Veljavnost na protidampinškem področju
(Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini 1994 (Protidampinški sporazum), člen 6.5; Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 19(1) in (5)
1. Člen 2 Uredbe št. 1168/2012 (uredba o spremembi), ki spreminja osnovno protidampinško uredbo št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, določa, da se uredba o spremembi uporablja za tekoče postopke od dne, ko je uredba začela veljati. Sprememba roka za odločitev o TGO, ki jo je uvedel člen 1(1)(a) te uredbe, bi se uporabila tudi brez določb tega člena 2, če gre za spremembo postopkovnega pravila.
Zato se zgoraj navedena sprememba roka za odločitev o TGO načeloma uporabi v tekoči protidampinški preiskavi za vsako odločitev Komisije, s katero se odloči, ali podjetje ustreza merilom za pridobitev TGO v smislu člena 2(7)(c), drugi pododstavek, osnovne protidampinške uredbe, in ki je bila sprejeta na dan, ko je ta uredba začela veljati ali kasneje.
Člen 2 uredbe o spremembi pa nasprotno ne more vplivati na člen 1(1)(a) uredbe o spremembi, ki se je uporabil za sklep o TGO, ki je bil sprejet pred začetkom veljavnosti te uredbe. To bi namreč pomenilo, da se tej določbi da retroaktivni učinek, ki ne izhaja iz besedila tega člena 2 uredbe o spremembi. Poleg tega se nova pravila, zlasti postopkovna pravila, sicer lahko uporabijo za pravne položaje, ki so nastali in so se v celoti končali med veljavnostjo starega predpisa, vendar je treba pri uporabi teh novih pravil upoštevati načelo prepovedi retroaktivnosti. Posledica spoštovanja tega načela prepovedi retroaktivnosti je zlasti to, da je treba zakonitost akta Unije načeloma presojati glede na določbo, ki je pravna podlaga za ta akt, in ki je bila veljavna v času sprejetja tega akta.
(Glej točke od 66 do 68.)
2. Le okoliščina, ima Komisija možnost, celo obveznost, da spremeni svojo začetno odločitev o statusu v tržnem gospodarstvu delujočega podjetja (TGO), ki je vsebovala napačno presojo, ne vpliva na njeno obveznost spoštovanja roka, določenega v osnovni protidampinški uredbi št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, za sprejetje začetne odločitve. Poleg tega besedilo člena 2(7)(c), drugi pododstavek, osnovne protidampinške uredbe ne vsebuje nobenega določila, da je rok, ki ga določa, zgolj okviren. Zato spoštovanje trimesečnega roka za odločitev o TGO, ki ga določa člen 2(7)(c), drugi pododstavek, osnovne protidampinške uredbe, za Komisijo ne pomeni možnosti, ampak obveznost.
(Glej točke od 70 do 72.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 76.)
4. Na področju dampinga se zaradi obstoja nepravilnosti v zvezi s pravico do obrambe uredba o določitvi dokončnih protidampinških dajatev lahko razglasi za nično, samo če ni mogoče izključiti možnosti, da bi se upravni postopek zaradi te nepravilnosti končal drugače, in tako konkretno vpliva na pravico do obrambe tožeče stranke.
V zvezi s tem tožeči stranki ni treba dokazati, da bi bila odločitev institucij drugačna, temveč le, da ta možnost ni v celoti izključena, saj bi si lahko tožeča stranka zagotovila boljšo obrambo, če ne bi bilo ugotovljenih postopkovnih nepravilnosti.
(Glej točke 81, 152, 194 in 214.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 92 do 97, 103 in 105.)
6. V okviru protidampinške preiskave Komisija ni kršila člena 6(7) osnovne protidampinške uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, niti pravice tožeče stranke do obrambe, ker tožeči stranki ni omogočila dostopa do sporočil, poslanih po elektronski pošti, ki se nanašajo le na težave, s katerimi se sreča proizvajalec iz primerljive države, ko predloži podatke, ki jih zahteva Komisija, da bi določila normalno vrednost proizvoda, katerega uvoz je predmet protidampinške dajatve, in na pojasnila Komisije za rešitev teh težav. Ta sporočila namreč ne vsebujejo podatkov, ki naj bi jih je predložil ta proizvajalec Komisiji in ki naj bi se uporabila v preiskavi kot to zahteva člen 6(7) osnovne protidampinške uredbe, da bi se omogočil dostop do teh podatkov.
(Glej točki 111 in 114.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 120 do 122, 124 in 125.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 126.)
9. Kadar katerakoli institucija Splošno sodišče pozove, naj razloge nadomesti s tistim, ki ga je katerakoli institucija navedla med postopkom preiskave za naložitev protidampinške dajatve za zavrnitev zahteve tožeče stranke, da ji razkrije izračune normalne vrednosti, je treba zakonitost akta Unije presojati glede na dejanske in pravne elemente, ki so obstajali na dan, ko je bil akt sprejet.
Poleg tega kršitev pravice do obrambe v upravnem postopku, nad katero se tožeča stranka pritožuje v tem očitku, lahko povzroči razglasitev ničnosti protidampinške uredbe. Zato te kršitve ni mogoče odpraviti le tako, da sodišče Unije preuči tožbene razloge, ki so lahko podlaga za odločitev o zatrjevani kršitvi. Ta preučitev se namreč omejuje na sodni nadzor tožbenih razlogov in ne more nadomestiti celovite preiskave zadeve v okviru upravnega postopka. Poleg tega tožeča stranka s tem, da je bila v okviru tega tožbenega postopka prvič seznanjena z razlogi, ki so jih institucije navedle pred Splošnim sodiščem, ni postavljena v položaj, v katerem bi bila, če bi lahko predložila svoje pripombe na te razloge v postopku preiskave. Zato Splošno sodišče v nobenem primeru ne more odločiti, ali je v tej zadevi šlo za kršitev pravice tožeče stranke do obrambe kot posledico zavrnitve razkritja izračunov normalne vrednosti na podlagi razlogov, ki te zavrnitve niso upravičili.
(Glej točki 150 in 151.)
10. V skladu s členom 19 v povezavi s členom 20 osnovne protidampinške uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, morajo institucije skrbeti za spoštovanje načel dobrega upravljanja in enakega obravnavanja.
Zlasti je to splošno načelo deležno posebne uporabe v okviru člena 9(5) osnovne protidampinške uredbe. Različno obravnavanje je lahko utemeljeno, če temelji na objektivnem in razumnem merilu, torej kadar je povezano z zakonito dopustnim ciljem, ki se mu sledi z zadevno zakonodajo, in je ta različnost sorazmerna s ciljem, ki se z zadevnim obravnavanjem želi doseči.
Dejstvo, da je proizvajalec iz primerljive države v skladu s členom 19(5) osnovne protidampinške uredbe proizvajalcu izvozniku dovolil dostop do njegovih podatkov, objektivno razlikuje njegov položaj s položajem drugih proizvajalcev izvoznikov, ki so bili vključeni v vzorec, s tem da različno obravnavanje utemeljuje glede na zaupnost izračunov normalne vrednosti, ki temeljijo na teh podatkih. V skladu s členom 19(5) brez tega dovoljenja institucije ne smejo razkriti informacij, za katere se je zahtevalo zaupno obravnavanje. Če pa obstaja dovoljenje, ima zadevni proizvajalec izvoznik vsaj pravico, da se utemeljenost njegove zahteve presoja na podlagi tehtanja med interesi, ki jih varuje ta zaupnost, in med njegovo pravico do obrambe.
Obseg tega dovoljenja ne sme biti vprašljiv zaradi dejstva, da se je to dovoljenje lahko nanašalo na informacije, ki jih je predložil Komisiji, in ne na izračune normalne vrednosti, ki so bili določeni na podlagi teh informacij, če je Komisija prikrila te izračune zaradi nujnosti varstva zaupnosti teh informacij.
Trditev, da tako dovoljenje ne more vplivati na informacije, ki so zaupne po naravi v smislu člena 19(1) osnovne protidampinške uredbe, je treba zavrniti. Iz besedila člena 19(5) te uredbe namreč izhaja, da se dovoljenje iz te določbe nanaša na vsako informacijo, za katero je bila vložena zahteva za zaupno obravnavanje. Poleg tega besedilo člena 19(1) te uredbe ne izključuje, da lahko kategorija informacij, ki so zaupne po naravi, vključuje tudi informacije, za katere je njihov dobavitelj vložil posebno zahtevo za zaupno obravnavanje. Nazadnje, ker v nekaterih primerih razkritja informacij, ki so zaupne po naravi, ni mogoče izključiti, ima dejstvo, da to razkritje dovoli dobavitelj teh informacij, nujno posledico.
To razlago podpira besedilo člena 6.5 Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini 1994 (Protidampinški sporazum), ki je v bistvu ponovljeno v členu 19 osnovne protidampinške uredbe, ki določa, da se dovoljenje osebe, ki je preiskovalnim organom predložila zaupne informacije, nanaša na kategorijo informacij, ki so zaupne po naravi, in na kategorijo informacij, ki so jih zaupno predložile stranke v preiskavi.
(Glej točke od 156 do 158, 177, 178, 180 in od 182 do 188.)
11. V protidampinški preiskavi trditev, da se ni mogoče sklicevati na zaupnost informacije glede določene zainteresirane stranke, nima nobene podlage v upoštevnih določbah osnovne protidampinške uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.
Najprej, iz besedila člena 19(5) osnovne protidampinške uredbe ne izhaja, da dovoljenje dobavitelja informacij, ki se zahteva za razkritje vsake informacije, glede katere je ta oseba zahtevala zaupnost, ne more biti dano samo za eno ali več določenih oseb.
Dalje, iz razlogov zaupnosti, ki so primeroma navedeni v členu 19(1) osnovne protidampinške uredbe, izhaja, da presoja zaupne narave informacije, ki je bila podana v okviru protidampinške preiskave, lahko vključi upoštevanje položaja oseb, ki so to informacijo podale, in zainteresiranih oseb, ki se jim informacija lahko razkrije.
Vendar iz besedila člena 19(1) osnovne protidampinške uredbe ne izhaja, da zaščita informacij, ki razkrivajo poslovno skrivnost, ki so zaupne narave in ki se načeloma ne razkrijejo, zahteva, da se kategorično izključi vsaka možnost njihovega razkritja in torej vsaka presoja položaja, specifičnega za zainteresirano stranko, ki te informacije zahteva.
Taka razlaga tudi nima podlage v preudarkih v zvezi z varstvom poslovnih podatkov. Če torej narava postopka to zahteva, je treba interese, ki imajo posebno varstvo, med katerimi je poslovna skrivnost, pretehtati glede na pravico do obrambe zainteresiranih strank v tem postopku. Tako je v primeru postopka protidampinške preiskave, kar pomeni, da Komisija celo ob obstoju zaupnih poslovnih informacij ne sme biti absolutno zavezana, da zavrne njihovo razkritje, ne da bi presodila posebne okoliščine primera in med drugim posebni položaj zadevne zainteresirane stranke.
Polje proste presoje, ki ga ima Komisija za usklajevanje pravice do obveščenosti zainteresiranih strank in varstvom zaupnih informacij, ni omejeno, če je zadevna zainteresirana stranka proizvajalec izvoznik, ki mu ni bil odobren status podjetja, delujočega v tržnem gospodarstvu (TGO).
Zlasti takemu proizvajalcu izvozniku tako kot vsaki zainteresirani stranki ni mogoče kategorično zavrniti njegovih zahtev za razkritje teh izračunov brez preučitve posebnih okoliščin primera le zato, ker bi možnost, da se mu to razkritje odobri, ustvarila „sistemsko neravnovesje“ v razmerjih med na eni strani Komisijo in na drugi strani podjetji, ki sodelujejo v preiskavi, kot so zlasti proizvajalci, ki jim ni bil odobren TGO, in proizvajalcem iz primerljive države.
Nazadnje, iz člena 20, od (2) do (4) osnovne protidampinške uredbe ne izhaja, da institucije zainteresirani stranki, ki od nje zahteva informacijo, ki je bila v tem končnem razkritju opuščena, ne bi smele razkriti te informacije in tega obrazložiti tako, da bi morale imeti vse zainteresirane stranke dostop do te informacije. Zato zainteresirani stranki ni mogoče zavrniti razkritja informacije, ki spada v člen 20, od (2) do (4), osnovne protidampinške uredbe le zato, ker naj bi imele tudi ostale stranke dostop do te informacije, če slednje te niso zahtevale.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da mora Komisija opraviti presojo zahteve za dostop do zaupnih informacij, ki jo je vložila zainteresirana stranka glede njenega posameznega položaja, neodvisno od položaja drugih zainteresiranih strank, ki bi jim te informacije lahko koristile.
Nasprotna razlaga vodi h kategorični omejitvi informacij, ki so na voljo zainteresiranim strankam, ki ni združljiva z zahtevami, ki izhajajo iz spoštovanja pravice zainteresiranih strank do obrambe, in ki v primeru, kot je ta, zadevnega proizvajalca izvoznika prikrajšajo za informacije, ki bi lahko bile bistvenega pomena za njegovo pravico do obrambe glede na vpliv izračuna normalne vrednosti na določitev njegove stopnje dampinga.
(Glej točke od 159 do 162, 164, 165, 167, 168, 170, 171 in 175.)
12. V okviru izvajanja pravil Svetovne trgovinske organizacije (STO) primarnost mednarodnih sporazumov, ki jih sklene Unija, v razmerju do besedil sekundarne zakonodaje, narekuje, da je treba zadnje razlagati karseda v skladu s temi sporazumi. Tako razmišljanje se uporablja zlasti na področju dampinga, če se izkaže, da je bila zadevna določba osnovne protidampinške uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, sprejeta za izpolnitev določene obveznosti, ki jo ima v okviru Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini 1994 (Protidampinški sporazum).
Iz besedila člena 19(1) in (5) osnovne protidampinške uredbe, v katerem se ponovi besedilo člena 6.5 Protidampinškega sporazuma, izhaja, da je zakonodajalec Unije v njem izrazil svoj namen, da izvrši posebne obveznosti iz te določbe Protidampinškega sporazuma. Dejstvo, da je zakonodajalec Unije izbral, da sprejme drugačno strukturo, kot je v členu 6.5 Protidampinškega sporazuma, med drugim tako, da oba dela tega člena povzame v dveh različnih odstavkih člena 19 osnovne uredbe, ne izdaja namena zakonodajalca Unije, da sprejme pristop, ki je lasten pravnemu redu Unije in ki je drugačen od protidampinškega sporazuma. Ta izbira spada namreč v prosto presojo, ki jo ima na voljo zakonodajalec Unije za izvajanje obveznosti iz člena 6.5 Protidampinškega sporazuma, tako da ne more preprečiti tega, da se člen 19(1) in (5) osnovne uredbe razlaga glede na to določbo Protidampinškega sporazuma.
(Glej točki 188 in 190.)