Language of document : ECLI:EU:T:2018:406

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)

z dne 5. julija 2018(*)

„EKSRP – Zadnje obdobje izvajanja programskega obdobja 2007–2013 – Potrditev obračunov plačilnih agencij držav članic – Sklep, s katerim je določen znesek, ki ga ni mogoče ponovno uporabiti, v okviru programa razvoja podeželja avtonomne skupnosti Ekstremadura – Metoda za izračun – Člen 69(5b) Uredbe (ES) št. 1698/2005 – Legitimna pričakovanja“

V zadevi T‑88/17,

Kraljevina Španija, ki jo zastopata M. A. Sampol Pucurull in M. J. García-Valdecasas Dorrego, agenta,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopata J. Aquilina in M. Morales Puerta, agentki,

tožena stranka,

katere predmet je predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev delne ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/2113 z dne 30. novembra 2016 o potrditvi obračunov plačilnih agencij držav članic v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) v zadnjem letu izvajanja programskega obdobja EKSRP 2007–2013 (od 16. oktobra 2014 do 31. decembra 2015) (UL 2016, L 327, str. 79), s katerim je Komisija kot „znesek, ki ga ni mogoče ponovno uporabiti“, opredelila znesek 5.364.682,52 EUR v okviru potrditve obračunov plačilne agencije Ekstremadura.

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi A. M. Collins, predsednik, M. Kancheva, sodnica, in G. De Baere (poročevalec), sodnik,

sodni tajnik: E. Coulon,

izreka naslednjo

Sodbo

 Pravni okvir

 Uredbi (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 1306/2013

1        Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL 2005, L 209, str. 1) je bila temeljna uredba za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), ki sta bila vzpostavljena v okviru te uredbe.

2        Uredba št. 1290/2005 je bila razveljavljena z Uredbo (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013, L 347, str. 549).

3        Člena 23 in 29 Uredbe št. 1290/2005, ki se nanašata na proračunske obveznosti oziroma samodejno prenehanje prevzetih obveznosti, se še vedno uporabljata za dejansko stanje v obravnavanem primeru, ki se časovno umešča pred začetek veljavnosti Uredbe št. 1306/2013 20. decembra 2013.

4        Člena 37 in 51 Uredbe št. 1306/2013, ki se nanašata na izplačilo preostalega zneska in zaključek programa ter potrditve obračunov, sta se uporabljala, ko je bil sprejet sklep, ki je predmet tožbe, saj se na podlagi člena 121 te uredbe večina določb te uredbe uporablja od 1. januarja 2014.

5        Člen 23, prvi in drugi odstavek, Uredbe 1290/2005 je določal:

„Proračunske obveznosti Skupnosti, ki se nanašajo na programe razvoja podeželja, […] se izvajajo po anuitetah v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Odločitev Komisije o odobritvi vsakega programa razvoja podeželja, ki ga je predložila država članica […] ustvarja, potem ko se zadevno državo članico o njej uradno obvesti, pravno obveznost“

6        Člen 29(1) in (7) Uredbe št. 1290/2005, naslovljen „Samodejno prenehanje prevzete obveznosti“, je določal:

„1.      Komisija samodejno odstopi od dela prevzete proračunske obveznosti za program razvoja podeželja, ki se ni uporabil za plačilo predfinanciranja ali za vmesna plačila ali zanje [zanj] Komisiji do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala pogoje […].

[…]

7.      V primeru samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti se prispevek EKSRP za zadevni program razvoja podeželja za zadevno leto zmanjša za znesek samodejnega prenehanja prevzete obveznosti. Država članica pripravi spremenjen finančni načrt, s katerim porazdeli zmanjšan znesek pomoči med prednostne naloge programa […].“

7        Člen 37 Uredbe št. 1306/2013, naslovljen „Plačilo preostalega zneska in zaključek programa“, v odstavku 1 določa:

„Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o napredku pri izvajanju programa razvoja podeželja ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja zadevnega programa razvoja podeželja in ustrezne odločitve o potrditvi obračunov. Ti obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov […] in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.“

8        Člen 51, prvi odstavek, Uredbe št. 1306/2013, naslovljen „Potrditev obračunov“, določa:

„Komisija pred 31. majem leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, na podlagi informacij, predloženih v skladu s točko (c) člena 102(1), sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o potrditvi obračunov akreditiranih plačilnih agencij. Ti izvedbeni akti zajemajo popolnost, točnost in resničnost predloženih letnih obračunov […]“

 Uredba (ES) št. 1698/2005, kakor je bila spremenjena z uredbama (ES) št. 74/2009 in (ES) št. 473/2009

9        Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz EKSRP (UL 2005, L 277, str. 1) je določala splošna pravila, ki urejajo podporo Skupnosti za razvoj podeželja, ki jo financira EKSRP.

10      Uredba št. 1698/2005 je bila razveljavljena z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz EKSRP (UL 2013, L 347, str. 487). Vendar se v skladu s členom 88 Uredbe št. 1305/2013 Uredba št. 1698/2005 še naprej uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s programi, ki jih je Evropska komisija odobrila v skladu z zadnjenavedeno uredbo pred 1. januarjem 2014, kar je podano v tem primeru.

11      V skladu s členom 15 Uredbe št. 1698/2005 se je z vsakim programom za razvoj podeželja izvajala strategija za razvoj podeželja z naborom ukrepov, ki so razvrščeni med različne osi. Program je zajemal obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. Država članica je lahko predložila en program za svoje celotno območje ali pa več regionalnih programov. V skladu s členom 19 iste uredbe so se programi razvoja podeželja ponovno pregledali in, če je bilo potrebno, jih je po potrditvi nadzornega odbora država članica prilagodila za preostalo obdobje. Z revizijami so bili upoštevani izidi ocenjevanj in poročil Komisije, zlasti z namenom večjega upoštevanja ali prilagajanja prednostnim ciljem Skupnosti.

12      Člen 69 Uredbe št. 1698/2005, naslovljen „Sredstva in njihovo razdeljevanje“, je v odstavku 1 določal:

„Znesek podpore Skupnosti za razvoj podeželja po tej uredbi za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, letna razdelitev in najmanjši zneski, ki bodo skoncentrirani v upravičenih regijah po konvergenčnem cilju, določi Svet na predlog Komisije in s kvalificirano večino, v skladu s finančno perspektivo za obdobje 2007 do 2013 in Med-institucionalnim sporazumom o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka za isto obdobje.“

13      Člen 70(1) Uredbe št. 1698/2005 je določal, da mora biti v odločitvi, s katero se sprejme program razvoja podeželja, določen najvišji prispevek EKSRP za vsako os v okviru meja prožnosti, in da morajo biti v odločitvi jasno prikazana sredstva, odobrena regijam, ki so bile upravičene do pomoči v okviru konvergenčnega cilja. Odstavek 2 tega člena je določal, da se prispevki EKSRP izračunajo na osnovi upravičenih javnih izdatkov.

14      Svet Evropske unije je 19. januarja 2009 sprejel Uredbo (ES) št. 74/2009 o spremembi Uredbe št. 1698/2005 (UL 2009, L 30, str. 100).

15      Z Uredbo št. 74/2009 je bil v Uredbo št. 1698/2005 vstavljen člen 16a. Ta člen je v odstavku 1, od (a) do (f), opredeljeval nekatere prednostne naloge (v nadaljevanju: novi izzivi), ki so jim države članice morale slediti v svojih programih za razvoj podeželja.

16      Člen 16a Uredbe št. 1698/2005 je bil spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi uredb (ES) št. 1698/2005 in (ES) št. 1290/2005 (UL 2009, L 144, str. 3), s katero je bila določena dodatna prednostna naloga, opredeljena v točki (g) odstavka 1 tega člena.

17      Člen 16a(1) Uredbe št. 1698/2005, kakor je bil spremenjen, je določal:

„Do 31. decembra 2009 države članice v svojih programih za razvoj podeželja v skladu s svojimi posebnimi potrebami določijo vrste dejavnosti z naslednjimi prednostnimi nalogami, kakor so opisane v strateških smernicah Skupnosti in podrobneje določene v nacionalnem strateškem načrtu:

(a)      podnebne spremembe;

(b)      obnovljivi viri energije,

(c)      upravljanje z vodami,

(d)      biotska raznovrstnost

(e)      ukrepi, povezani s prestrukturiranjem sektorja mleka in mlečnih izdelkov;

(f)      inovacije v zvezi s prednostnimi nalogami iz točk (a) do (d);

(g)      infrastruktura širokopasovnega interneta na podeželskih območjih.“

18      Po opredelitvi novih izzivov in z vidika, da bodo državam članicam dana na razpolago dodatna sredstva, ki jim bodo omogočila uresničevanje zadevnih prednostnih nalog iz njihovih programov razvoja podeželja, je bil spremenjen člen 69 Uredbe št. 1698/2005. Z Uredbo št. 74/2009 sta bila med drugim v ta člen vstavljena odstavka 5a in 5b, z Uredbo št. 473/2009 pa je bil v ta člen vstavljen odstavek 2a, poleg tega pa sta bila spremenjena odstavka 5a in 5b tega člena.

19      Člen 69(2a) Uredbe št. 1698/2005 je določal:

„Del zneska iz odstavka 1, ki je nastal kot posledica povišanja skupnih obveznosti, kot določa Sklep Sveta 2006/493/ES z dne 19. junija 2006 o določitvi zneska podpore Skupnosti za razvoj podeželja za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, letne razdelitve in najmanjše zneske, ki se dodelijo regijam, ki so upravičene do pomoči v okviru cilja „konvergenca“, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2009/434/ES, je namenjen vrstam dejavnosti, ki so povezane s prednostnimi nalogami, določenimi v členu 16a(1) te uredbe.“

20      Člen 69(5a) Uredbe št. 1698/2005, kakor je bila spremenjena, je v prvem in četrtem pododstavku določal:

„Znesek, ki je enak zneskom, ki so na voljo zaradi uporabe obvezne modulacije v skladu s členom 9(4) in členom 10(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, ter od leta 2011 zneske, ki nastanejo na podlagi člena 136 navedene uredbe, države članice porabijo izključno v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015 kot podporo Skupnosti v okviru trenutnih programov razvoja podeželja za vrste dejavnosti iz točk (a) do (f) člena 16a(1) te uredbe.

[…]

Države članice od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2015 porabijo svoj delež zneska iz odstavka 2a izključno kot podporo Skupnosti v okviru obstoječih programov razvoja podeželja za vrste dejavnosti iz člena 16a(1).“

21      Člen 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 je določal:

„Če je ob zaključku programa dejanski znesek prispevka Skupnosti, porabljen za dejavnosti iz člena 16a(1), nižji od vsote zneskov iz odstavka 5a tega člena, država članica v splošni proračun Skupnosti povrne razliko do zneska, za katerega so bila presežena skupna dodeljena sredstva na voljo za dejavnosti, razen za dejavnosti iz člena 16a(1).

[…]“

 Dejansko stanje

22      Kot je razvidno iz uvodnih izjav od 1 do 3 Uredbe št. 473/2009, so bila v okviru tega, da je Evropski svet 11. in 12. decembra 2008 sprejel evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki predvideva uvedbo prednostnih ukrepov, vsem državam članicam prek EKSRP dana na razpolago dodatna sredstva, da izpolnijo prednostno nalogo, povezano z širokopasovnim internetom, in da okrepijo dejavnosti, povezane z novimi izzivi (v nadaljevanju: sredstva načrta za oživitev).

23      S Sklepom Sveta 2009/434/ES z dne 25. maja 2009 o spremembi Sklepa Sveta 2006/493/ES o določitvi zneska podpore Skupnosti za razvoj podeželja za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, letne razdelitve in najmanjše zneske, ki se dodelijo regijam, ki so upravičene do pomoči v okviru cilja „konvergenca“ (UL 2009, L 144, str. 25), so bila vsem državam članicam prek EKSRP dana na voljo dodatna sredstva iz naslova sredstev načrta za oživitev. V skladu s Prilogo I k Odločbi Komisije 2009/545/ES z dne 7. julija 2009 o določitvi letne razdelitve zneska iz člena 69(2a) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja po državah članicah in o spremembi Odločbe Komisije 2006/636/ES (UL 2009, L 181, str. 49) je bil Kraljevini Španiji dodeljen skupni znesek 76.296.000 EUR.

24      Kot je razvidno iz uvodnih izjav 1, 9 in 10 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006 in (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL 2009, L 30, str. 16), je Evropska skupnost ob upoštevanju, da je Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila sporočilo z naslovom „Priprava na ‚pregled zdravstvenega stanja‘ reforme SKP“, ocenila, da se mora kmetijski sektor spoprijeti z več novimi kompleksnimi izzivi in da je treba v zvezi s temi vprašanji ukrepati. Na področju kmetijstva je bil EKSRP ustrezen instrument za dosego tega cilja.

25      Zato je bilo predvideno, da se mobilizirajo dodatna sredstva EKSRP s postopkom obvezne modulacije iz člena 9(4) in člena 10(3) Uredbe št. 73/2009, pa tudi s posebnimi prerazporeditvami na podlagi člena 136 te uredbe (v nadaljevanju: sredstva pregleda zdravstvenega stanja).

26      Z Odločbo Komisije 2009/444/ES z dne 10. junija 2009 o dodelitvi zneskov, ki izhajajo iz modulacije, določene v členih 7 in 10 Uredbe št. 73/2009, državam članicam za obdobje med letoma 2009 in 2012 (UL 2009, L 148, str. 29) je bil Kraljevini Španiji v skladu s Prilogo II k tej odločbi dodeljen znesek 498.100.000 EUR, ki ustreza sredstvom pregleda zdravstvenega stanja.

27      Sredstva pregleda zdravstvenega stanja in sredstva načrta za oživitev, ki so bila dodeljena Kraljevini Španiji, so tako znašala 574.396.000 EUR. Od tega zneska je bilo 70.709.037 EUR dodeljenih plačilni agenciji avtonomne skupnosti Ekstremadura (v nadaljevanju: Ekstremadura).

28      Španski organi so Komisijo zaprosili, da revidira program razvoja podeželja v delu, v katerem zadeva Ekstremaduro, zato da se upošteva, da so bila Kraljevini Španiji dodeljena sredstva načrta za oživitev in sredstva pregleda zdravstvenega stanja (v nadaljevanju skupaj: dodatna sredstva).

29      S Sklepom C(2010) 1729 z dne 18. marca 2010 je Komisija, kar zadeva Ekstremaduro, odobrila spremembo programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013, pri kateri je bila upoštevana dodelitev dodatnih sredstev (v nadaljevanju: prvi sklep o odobritvi spremembe programa).

30      V prilogi k Sklepu C(2010) 1729 je bila preglednica, v kateri so bili navedeni prispevki EKSRP po letih za obdobje 2007–2013. Ta preglednica je določala:

–        skupni znesek v višini 878.066.742 EUR, ki je ustrezal prispevku EKSRP za Ekstremaduro in je bil sestavljen iz:

–        posebnega zneska v višini 70.709.037 EUR, ki je bil porazdeljen na leta od 2009 do 2013 in je ustrezal dodatnim sredstvom iz člena 69(5a) Uredbe št. 1698/2005;

–        preostalega zneska v višini 807.357.705 EUR, ki je ustrezal dodelitvi iz naslova regij, ki so upravičene do cilja „konvergenca“.

31      Komisija je 29. maja 2013 izvedla samodejno prenehanje prevzete proračunske obveznosti v znesku 57.963.282 EUR v okviru postopka iz člena 29 Uredbe št. 1290/2005. Del proračunske obveznosti za leto 2010, ki je bil uporabljen za plačilo ali je bil predmet prijave odhodkov, ki izpolnjuje pogoje, določene iz naslova odhodkov najkasneje do 31. decembra 2012 („pravilo n + 2“), je bil namreč nižji od proračunske obveznosti za leto 2010, razlika pa je znašala 57.963.282 EUR. Zato so španski organi v skladu s členom 29(7) navedene uredbe in členom 19(2) Uredbe št. 1698/2005 predložili spremenjen načrt financiranja programa za razvoj podeželja, ki je zadeval Ekstremaduro.

32      S Sklepom C(2013) 9347 final z dne 17. decembra 2013 je Komisija za obdobje 2007–2013 odobrila spremembo programa razvoja podeželja, ki je zadeval Ekstremaduro, v katerem se je med drugim upošteval znesek, za katerega je ta institucija določila samodejno prenehanje prevzetih obveznosti (v nadaljevanju: drugi sklep o odobritvi spremembe programa).

33      V prilogi k Sklepu C(2013) 9347 final je bila preglednica, v kateri so bili navedeni prispevki EKSRP po letih za obdobje 2007–2013. Ta preglednica je določala:

–        skupni znesek v višini 828.279.953 EUR, ki je ustrezal prispevku EKSRP za Ekstremaduro, ki je bil sestavljen iz:

–        posebnega zneska v višini 64.496.589 EUR, ki je bil porazdeljen na leta od 2009 do 2013 in ki je ustrezal dodatnim sredstvom iz člena 69(5a) Uredbe št. 1698/2005;

–        preostalega zneska v višini 763.783.364 EUR, ki je ustrezal dodelitvi iz naslova regij, ki so bile upravičene do cilja „konvergenca“.

34      Strokovnjaki Komisije so na seminarju, ki je potekal 16. in 17. novembra 2015, državam članicam posredovali smernice, sprejete s Sklepom Komisije C(2015) 1399 final z dne 5. marca 2015 o zaključku programov za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (v nadaljevanju: smernice) ter navodila o metodi, ki jo je ta institucija nameravala uporabiti pri izračunu iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005.

35      Zaradi zaključka programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 je Ekstremadura predložila letne obračune zadnjega obdobja izvajanja programa, in sicer za obdobje od 16. oktobra 2014 do 31. decembra 2015 (v nadaljevanju: zadnje obdobje), zaradi njihove naknadne računovodske potrditve s strani Komisije.

36      V Prilogi 6 letnih obračunov zadnjega obdobja, ki jih je predložila Ekstremadura, je bila preglednica, ki je vsebovala zneske, ki so omogočali izvedbo izračuna iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005. V levem stolpcu so bili prvotno predvideni zneski iz naslova prispevka EKSRP. Španski organi so navedli, da je od skupaj 828.279.952 EUR, predvidenih iz naslova financiranja EKSRP, znesek 64.496.589 EUR izhajal iz vsote sredstev načrta za oživitev in sredstev pregleda zdravstvenega stanja, znesek 763.783.363 EUR pa je ustrezal „drugim sredstvom“. V desnem stolpcu so bili zneski izdatkov, ki so jih ti organi prijavili. Navedeno je bilo, da je bil od skupnega zneska 819.397.233,37 EUR prijavljenih izdatkov znesek 56.765.681,26 EUR, porabljen za dejavnosti, ki so povezane z novimi izzivi, znesek 762.631.552,11 EUR pa je bil namenjen za „druge odhodke“.

37      Komisija je z dopisom z dne 26. septembra 2016 španskim organom vročila potrditev obračunov zadnjega obdobja programa razvoja podeželja 2007–2013, ki je zadeval Ekstremaduro. Navedla je, da je na podlagi člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 uporabila odbitek v višini 5.060.636,11 EUR in odbitek zneska 304.046,41 EUR zaradi prilagoditve pragov osem izvajanega programa. Dalje, Ekstremadura je Komisiji predložila poročilo, v katerem je navedla svoje pripombe glede tega dopisa, in predlagala neformalni dvostranski sestanek.

38      Komisija je 30. novembra 2016 sprejela Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2113 o potrditvi obračunov plačilnih agencij držav članic v zvezi z odhodki, ki se financirajo iz EKSRP v zadnjem letu izvajanja programskega obdobja EKSRP 2007–2013 (od 16. oktobra 2014 do 31. decembra 2015) (UL 2016, L 327, str. 79, v nadaljevanju: izpodbijani sklep). Ta sklep temelji na členu 51 Uredbe št. 1306/2013. Iz člena 1 tega sklepa je razvidno, da so obračuni za zadnje obdobje izvajanja tega programskega obdobja potrjeni za plačilne agencije, navedene v Prilogi I k tem sklepu. Program razvoja podeželja Ekstremadure je na tem seznamu.

39      Iz preglednice iz Priloge I k izpodbijanemu sklepu je razvidno, da je Komisija presodila, da je znesek 5.364.682,52 EUR, ki je opredeljen kot „ki ga ni mogoče ponovno uporabiti“, treba odšteti od končnega salda, ki ga mora EKSRP plačati Ekstremaduri ob zaključku programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013. Na dnu te preglednice je pojasnjeno, da ta znesek ustreza „pragovom in odbitkom v skladu s členom 69(5b) Uredbe […] št. 1698/2005“.

40      V Bruslju (Belgija) je bil 31. januarja 2017 neformalen sestanek predstavnikov Komisije in Kraljevine Španije. Zapisnik tega sestanka je bil Kraljevini Španiji poslan 24. februarja 2017.

 Postopek in predlogi strank

41      Kraljevina Španija je 13. februarja 2017 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

42      Sestava senatov Splošnega sodišča se je na podlagi člena 27(5) Poslovnika Splošnega sodišča spremenila, zato je bila ta zadeva predodeljena osmemu senatu.

43      Kraljevina Španija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep v delu, v katerem se nanaša na Ekstremaduro, razglasi za ničen, ker določa nevračilo zneska 5.364.682,52 EUR;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

44      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne kot neutemeljeno;

–        Kraljevini Španiji naloži plačilo stroškov.

 Pravo

45      Kraljevina Španija v utemeljitev tožbe navaja dva razloga. Prvi, primarni tožbeni razlog je kršitev člena 69 Uredbe št. 1698/2005. Drugi tožbeni razlog je, da Komisija ni spoštovala svoje diskrecijske pravice in da je kršila načelo varstva legitimnih pričakovanj.

 Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 69 Uredbe št. 1698/2005

 Uvodne ugotovitve

46      Opozoriti je treba, da se tožba nanaša na razglasitev ničnosti sklepa o potrditvi obračunov za zadnje obdobje v delu, v katerem se nanaša na Ekstremaduro, v okviru zaključka programa te plačilne agencije za programsko obdobje 2007–2013.

47      V skladu s točko 5.1 smernic zadnji sklep o potrditvi obračunov pred zaključkom določi zneske odhodkov, izvršenih v zadnjem obdobju, ki se morajo priznati v breme EKSRP zlasti na podlagi letnih obračunov.

48      V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu s sodno prakso Komisija nima pravice, da pri upravljanju skupne kmetijske politike uporabi sredstva, ki niso skladna s pravili, ki urejajo skupno ureditev zadevnih trgov, in da je to pravilo splošno (glej sodbe z dne 9. junija 2005, Španija/Komisija, C‑287/02, EU:C:2005:368, točka 34; z dne 28. marca 2007, Španija/Komisija, T‑220/04, neobjavljena, EU:T:2007:97, točka 162, in z dne 8. oktobra 2015, Italija/Komisija, T‑358/13, EU:T:2015:773, točka 68).

49      V skladu s členom 33 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe št. 1306/2013 v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL 2014, L 255, str. 59), „[s]klep Komisije o potrditvi obračunov iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 določi zneske odhodkov, izvršenih v vsaki državi članici v zadevnem proračunskem letu, ki se priznajo v breme skladov na podlagi [letnih] obračunov“. Iz tega sledi, da Komisija nujno oceni zneske, ki niso priznani (glej v tem smislu, kar zadeva potrditev obračunov v okviru člena 7(1) Uredbe št. 2245/1999, sodbo z dne 9. junija 2005, Španija/Komisija, C‑287/02, EU:C:2005:368, točka 51).

50      Komisija je zaradi zaključka programa razvoja podeželja, ki je zadeval Ekstremaduro, izvedla izračun iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 in ugotovila, da ustrezajoči saldo, ki ga je treba vrniti v proračun Unije, v smislu zadevne določbe znaša 5.060.636,11 EUR. Zato je Komisija ta znesek odštela od končnega salda, ki ga je treba plačati tej plačilni agenciji, kot je razvidno iz dopisa z dne 26. septembra 2016 (glej točko 37 zgoraj). Ta znesek je bil del zneska 5.364.682,52 EUR, ki ga je Komisija, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, v okviru potrditve obračunov za zadnje obdobje te plačilne agencije opredelila kot „ki ga ni mogoče ponovno uporabiti.“

51      V zvezi s tem je treba, kot je to storila Komisija, poudariti, da Kraljevina Španija ne podaja nobenega argumenta, s katerim bi izpodbijala odbitek zneska 304.046,41 EUR od končnega salda, ki ga je treba plačati Ekstremaduri in ki ustreza prilagoditvi pragov, kot je naveden v drugi vrstici preglednice iz Priloge I k dopisu z dne 26. septembra 2016.

52      Kar zadeva znesek 5.364.682,52 EUR, ki je v izpodbijanem sklepu opredeljen kot „ki ga ni mogoče ponovno uporabiti“, tako Kraljevina Španija dejansko izpodbija le znesek 5.060.636,11 EUR, ki izhaja iz izračuna, ki ga je Komisija izvedla na podlagi člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005.

 Utemeljenost izračuna, ki ga je Komisija izvedla na podlagi člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005,

53      Kraljevina Španija trdi, da je Komisija kršila člen 69(5b) Uredbe št. 1698/2005. Uporaba te določbe naj bi zahtevala, da sta izpolnjena dva pogoja, in sicer, prvič, nezadostna izvršitev dodatnih sredstev, predvidenih za dejavnosti, povezane z novimi izzivi, in drugič, prekoračitev skupnih dodeljenih sredstev, ki so na voljo za druge dejavnosti, kot so tiste, ki so predvidene za nove izzive. Vendar naj v obravnavanem primeru ne bi bil izpolnjen nobeden od teh dveh pogojev.

54      Natančneje, Kraljevina Španija trdi, da skupna dodeljena sredstva na voljo za druge dejavnosti, kot so tiste, ki so predvidene za nove izzive, niso bila prekoračena, ker naj bi bil znesek 762 milijonov EUR, ki ga Komisija ne izpodbija, porabljen za te druge dejavnosti, kar naj bi bilo manj kot znesek predvidenih proračunskih obveznosti, ki znaša 763 milijonov EUR.

55      Kraljevina Španija opozarja, da je bil program razvoja podeželja, kar zadeva Ekstremaduro, spremenjen dvakrat, da bi se upoštevalo najprej dodelitev dodatnih sredstev, namenjenih za dejavnosti, povezane z novimi izzivi (prvi sklep o odobritvi spremembe programa), in potem samodejno prenehanje prevzetih proračunskih obveznosti določenega zneska za leto 2010 (drugi sklep o odobritvi spremembe programa), in trdi, da je Ekstremadura za svoje izračune v okviru protokola o zaključku tega programa lahko upoštevala zneske, kot jih je Komisija odobrila v tem zadnjem sklepu. Tako naj bi Ekstremadura lahko kot prvotne proračunske obveznosti štela znesek 64 milijonov EUR, ki ustreza dodatnim sredstvom na podlagi člena 69(5a) Uredbe št. 1698/2005, ki so namenjena za nove izzive, in znesek 763 milijonov EUR, ki ustreza sredstvom, ki so namenjena za druge dejavnosti, kot so tiste, ki so predvidene za te nove izzive.

56      Komisija vse te trditve zavrača.

57      Konkretno, Komisija glede izračuna, ki ga je izvedla na podlagi člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005, navaja, da je upoštevala prvotni znesek 70.709.037 EUR iz naslova financiranja iz dodatnih sredstev, kot izhaja iz prvega sklepa o odobritvi spremembe programa.

58      Komisija pojasnjuje, da je ugotovila, da je znesek odhodkov, ki so bili prijavljeni za dejavnosti, povezane z novimi izzivi, kot izhaja iz letnih obračunov, ki jih je predložila Ekstremadura, znašal 56.765.681,26 EUR, kar je bilo za 13.943.355,74 EUR manj od prvotnega zneska 70.709.037 EUR iz naslova dodatnih sredstev.

59      Komisija dodaja, da je ugotovila, da nezadostno izvrševanje zadevnega programa skupno znaša 8.882.719,63 EUR, kar ustreza razliki med zneskom, ki je predviden za celotni prispevek EKSRP k programu v višini 828.279.953 EUR in ki je naveden v drugem sklepu o odobritvi spremembe programa po samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti, in dejansko porabljenim zneskom, in sicer 819.397.233,37 EUR, kot izhaja iz letnih obračunov, ki jih je predložila Ekstremadura.

60      Komisija nazadnje ugotavlja, da je Ekstremadura za druge dejavnosti, kot so tiste, povezane z novimi izzivi, porabila znesek 5.060.636,11 EUR, kar je razlika med zneskom 13.943.355,74 EUR, ki ustreza nezadostnemu izvrševanju zneskov, ki so predvideni za dejavnosti, s katerimi se uresničujejo novi izzivi, in zneskom 8.882.719,63 EUR, ki ustreza nezadostnemu izvrševanju zadevnega programa v celoti. Ta znesek 5.060.636,11 EUR je bilo torej treba vrniti proračunu Evropske unije in ga zato odšteti od končnega salda, ki ga je treba plačati Ekstremaduri.

61      Treba je ugotoviti, da se stranki ne strinjata glede zneskov, ki so bili predvideni iz naslova finančnega prispevka EKSRP za program razvoja podeželja, ki je zadeval Ekstremaduro, ki jih je treba upoštevati za izvedbo izračuna iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 in ki so bili spremenjeni zaradi postopka samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, do katerega je prišlo med izvajanjem tega programa. Kraljevina Španija namreč trdi, da bi se Komisija morala opreti na zneske, ki izhajajo iz drugega sklepa o odobritvi spremembe programa, medtem ko se je ta institucija glede dodatnih sredstev oprla na znesek, ki izhaja iz prvega sklepa o odobritvi spremembe programa, glede celotnega prispevka EKSRP pa na znesek, ki izhaja iz drugega sklepa o odobritvi spremembe programa.

62      Treba je torej določiti zneske, ki bi jih Komisija morala upoštevati za izvedbo izračuna iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005, pred preveritvijo, ali ta institucija pri izvedenem izračunu ni storila napake.

–       Zneski, ki jih je Komisija upoštevala za izračun

63      Najprej je treba opozoriti, da smernice ne dajejo nobenih upoštevnih napotkov v zvezi z zneski, ki jih je treba upoštevati za izračun iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005. Te smernice namreč sicer dajejo pojasnila glede tega izračuna in določajo možnost vračila na podlagi te določbe ob zaključku programa, vendar pa ne omenjajo primera, v katerem je zaradi samodejnega prenehanja dela proračunskih obveznosti prišlo do spremembe zneskov prispevka EKSRP.

64      Dalje, treba je opozoriti, da odstavek 5b člena 69 Uredbe št. 1698/2005 določa, da če je znesek pomoči Unije, ki je dejansko porabljen za dejavnosti, povezane z novimi izzivi, nižji od vseh zneskov iz odstavka 5a tega člena, država članica povrne ustrezajočo razliko v proračun Unije do zneska, za katerega so bila presežena skupna dodeljena sredstva na voljo za druge dejavnosti, kot so tiste, povezane z novimi izzivi.

65      Povračilo plačilne agencije v proračun Unije, ki je določeno v členu 69(5b) Uredbe št. 1698/2005, torej temelji na obstoju dveh predpostavk.

66      Na prvem mestu mora biti znesek odhodka za dejavnosti, povezanih z novimi izzivi, nižji od skupnih zneskov iz odstavka 5a člena 69 Uredbe št. 1698/2005. Ta odstavek omenja zneske iz odstavka 2a tega člena, ki so, prvič, sredstva načrta za oživitev, kot so za Kraljevino Španijo določena z Odločbo 2009/545 (glej točko 23 zgoraj), in drugič, sredstva pregleda zdravstvenega stanja, ki so bila vzpostavljena na podlagi uporabe nekaterih določb Uredbe št. 73/2009, kakor so določena za Kraljevino Španijo z Odločbo 2009/444 (glej točko 26 zgoraj).

67      Na drugem mestu mora biti ugotovljena prekoračitev „skupnih dodeljenih sredstev na voljo za druge dejavnosti“, kot so tiste, povezane z novimi izzivi. Uporaba izraza „skupna dodeljena sredstva na voljo za druge dejavnosti“ vodi do sklepa, da gre za vse zneske, ki niso pridržani za dejavnosti, povezane z novimi izzivi, in torej za vsa dodeljena sredstva z izključitvijo dodatnih sredstev. Poleg tega se stranki strinjata glede dejstva, da je treba za pridobitev zneska skupnih dodeljenih sredstev od celotnega zneska predvidenega finančnega prispevka EKSRP odšteti znesek dodatnih sredstev.

68      Nazadnje je treba opozoriti na okvir, v katerega se umešča izračun iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005, ter preučiti njegov mehanizem in namen.

69      V skladu s preambulami uredb št. 73/2009, 74/2009 in 473/2009, je treba vlogo podpore za razvoj podeželja okrepiti, da bi se evropsko kmetijstvo lahko soočilo z novimi izzivi, kot so podnebne spremembe, trajnostno upravljanje voda ali varstvo biotske raznovrstnosti.

70      Določeni so bili novi izzivi (glej točki 15 in 17 zgoraj), zaradi doseganja katerih so morale države članice v okviru svojih programov razvoja podeželja izvajati nekatere vrste dejavnosti, poleg tega pa so jim bila dodeljena dodatna sredstva.

71      V zvezi s tem je treba poudariti, da je dajanje na voljo dodatnih sredstev povezano z obveznostjo držav članic, ki zadeva njihovo uporabo. Ta obveznost je v členu 69(5a) Uredbe št. 1698/2005, na katerega se posredno sklicuje člen 69(5b) navedene uredbe. Člen 69(5a), prvi in četrti pododstavek, te uredbe namreč v bistvu določa, da države članice porabijo zneske, ki izvirajo sredstev pregleda zdravstvenega stanja in iz sredstev načrta za oživitev izključno za vrste dejavnosti, ki so povezane z novimi izzivi.

72      Člen 69(5b) Uredbe št. 1698/2005, ki ureja vračilo v proračun Unije, pa temelji na domnevi, da se ugotovita dve predpostavki, navedeni v točkah od 65 do 67 zgoraj, in sicer nezadostno izvrševanje zneskov, ki so določeni za izvajanje dejavnosti, povezanih z novimi izzivi, in prekoračitev skupnih dodeljenih sredstev za druge dejavnosti. Kot poudarja Komisija, nezadostno izvrševanje dodatnih sredstev, predvidenih za nove izzive, torej ni nepravilno, če sredstva na voljo za druge dejavnosti, kot so tiste, ki so predpisane za nove izzive, niso prekoračena. Vračilo v proračun Unije je potrebno le takrat, ko porabljeni zneski presežejo dodeljena sredstva, ki so na voljo za druge dejavnosti.

73      Zneski, ki so posledica prekoračitve „skupnih dodeljenih sredstev na voljo za druge dejavnosti“, kot so tiste, ki so povezane z novimi izzivi, ne morajo biti sprejeta kot sredstva iz naslova neporabljenih dodatnih sredstev, ker se z njimi ni financirala vrsta dejavnosti, ki so povezane s temi novimi izzivi in ki so izrecno določne z Uredbo št. 1698/2005.

74      Zato je namen člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 preprečiti, da se dodatna sredstva uporabijo za druge dejavnosti, kot so tiste, povezane z novimi izzivi.

75      Ob upoštevanju teh ugotovitev je treba preučiti, ali je v obravnavanem primeru Komisija, ne da bi storila napako, lahko upoštevala zneske, ki jih je navedla, za izračun iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005.

76      Na prvem mestu je Komisija upravičeno iz naslova dodatnih sredstev upoštevala znesek, ki je bil prvotno predviden za dejavnosti, povezane z novimi izzivi, in ki je v prvem sklepu o odobritvi spremembe programa, in sicer znesek 70.709.037 EUR.

77      Ta ugotovitev temelji na besedilu člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005, saj se besedilo „vsote zneskov iz odstavka 5a“ nanaša na vsoto zneskov dodatnih sredstev, ki so bila prvotno vzpostavljena za financiranje dejavnosti, povezanih z novimi izzivi. Ta znesek je tisti, ki je naveden v prvem sklepu o odobritvi spremembe programa, ki je zadeval Ekstremaduro, s katerim je bil ta program spremenjen ravno zato, da se upošteva dodelitev dodatnih sredstev, namenjenih Kraljevini Španiji, z odločbama 2009/444 in 2009/545.

78      Poleg tega je treba poudariti, da dodatnih sredstev, katerih dodelitev je bila predvidena za spodbuditev izvajanja nekaterih vrst dejavnosti v obdobju 2007–2013, ni mogoče zmanjšati s postopkom samodejnega prenehanja proračunske obveznosti, ki ni bila porabljena v letu 2010. Kot trdi Komisija, zaradi postopka samodejnega prenehanja obveznosti Kraljevina Španija ne more biti oproščena svoje obveznosti, da uporabi vsa sredstva, ki so predvidena iz naslova dodatnih sredstev za dejavnosti, povezane z novimi izzivi, v smislu člena 69(5a) Uredbe št. 1698/2005.

79      V zvezi s tem je treba razlikovati med postopkom samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti in postopkom, ki ga mora Komisija uporabiti v skladu s členom 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 v okviru potrditve obračunov za zadnje obdobje zaradi zaključka programa.

80      Iz uvodne izjave 22 Uredbe št. 1290/2005 je namreč razvidno, da je bilo pravilo o samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti določeno, da bi prispevalo k pospešitvi izvajanja programov in k dobremu finančnemu upravljanju. Tako člen 29 iste uredbe Komisijo pooblašča, da samodejno odstopi od dela prevzete proračunske obveznosti za program razvoja podeželja, ki se ni uporabil za plačilo predfinanciranja ali za vmesna plačila ali zanj do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti ni bila predložena nobena pravilna izjava o odhodkih (sodba z dne 8. oktobra 2015, Italija/Komisija, T‑358/13, EU:T:2015:773, točka 77).

81      Po drugi strani iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 izhaja, da je „povračilo v proračun Unije“ potrebno v okviru preverjanja ob zaključku programa spoštovanja obveznosti izključne uporabe sredstev, pridržanih za specifično vrsto dejavnosti, čeprav so plačilne agencije upravičencem sredstva že izplačale.

82      Čeprav je torej posledica dveh postopkov iz točke 79 zgoraj izključitev zneska iz financiranja Unije, je treba poudariti, da se v okviru postopka samodejnega prenehanja obveznosti del proračunske obveznosti samodejno zmanjša v času „n + 2“, ker ni bil porabljen, medtem ko mora v okviru izračuna, izvedenega na podlagi člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005, država članica v proračun Unije povrniti določen znesek, izračunan na podlagi „dejanskih“ odhodkov na zadnji dan za upravičenost izdatkov.

83      Zadošča pa ugotovitev, da je ne glede na nezmožnost, ki jo navaja Kraljevina Španija, da se spremenijo zneski, namenjeni za drug regionalni program, zmanjšanje dodatnih sredstev za Ekstremaduro zaradi postopka samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, kot izhaja iz preglednice v prilogi k drugemu sklepu o odobritvi spremembe programa, privedlo do tega, da ob zaključku programa zneski, porabljeni za dejavnosti, ki se navezujejo na dodatna sredstva, niso več ustrezali prvotno predvidenim dodelitvam za to državo članico, kar je v nasprotju z upoštevnimi določbami Uredbe št. 1698/2005.

84      Na drugem mestu je Komisija glede zneska „skupnih dodeljenih sredstev na voljo za druge dejavnosti“, kot so tiste, ki so povezane z novimi izzivi, ki je izračunan z odštetjem zneska dodatnih sredstev od celotnega zneska finančnega prispevka EKSRP (glej točko 67 zgoraj), ravno tako za celotni znesek prispevka EKSRP upravičeno upoštevala znesek iz drugega sklepa o odobritvi spremembe programa po postopku samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti.

85      Kot je bilo opozorjeno v točki 82 zgoraj, je namreč postopek samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti samodejno sprostil neporabljene proračunske obveznosti za leto 2010 v času „n + 2“, ker niso bile porabljene za plačilo ali niso bile predmet pravilne izjave o odhodkih. Iz tega sledi, da je Komisija ob zaključku programa v okviru postopka potrditve obračunov za zadnje obdobje na podlagi dejanskih odhodkov morala upoštevati znesek celotnega prispevka EKSRP, zmanjšan za znesek samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti.

86      Poleg tega je v členu 2 drugega sklepa o odobritvi spremembe programa izrecno določen znesek celotnega prispevka EKSRP, ki ga je treba upoštevati po samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti, in sicer 828.279.953 EUR. Ta znesek je prikazan v letnih računovodskih izkazih, ki jih predložila Ekstremadura, in ga stranki ne prerekata.

87      Zato je znesek, ki je na voljo za druge dejavnosti, ki se ga dobi s tem, da se znesek 70.709.037 EUR, ki ustreza dodatnim sredstvom, odšteje od prej omenjenega celotnega zneska 828.279.953 EUR, znašal 757.570.916 EUR, kot v dupliki poudarja Komisija.

88      Trditve Kraljevine Španije, s katerimi ta navaja, da je treba za izračun iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 upoštevati zneske iz drugega sklepa o odobritvi spremembe programa, ki ga je odobrila Komisija, ne morejo uspeti.

89      V zvezi s tem je treba navesti, da se Komisija v drugem sklepu o odobritvi spremembe programa v členu 2 sklicuje na prilogo, v kateri so preglednice, ki ustrezajo spremenjenemu načrtu financiranja, ki so ga španski organi predstavili v skladu s členom 29(7) Uredbe št. 1290/2005 in členom 19(2) Uredbe št. 1698/2005, ki po samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti določajo zmanjšanje tako dodatnih sredstev kot drugih sredstev, ki so na voljo iz naslova predvidenega finančnega prispevka EKSRP (glej točko 33 zgoraj). Kot pravilno navaja Komisija, pa člen 29(7) Uredbe št. 1290/2005, ki določa, da se v primeru samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti „prispevek EKSRP k programu“ zniža za „zadevno leto“, ne razlikuje med viri financiranja.

90      Res je, da je zadevne zneske Komisija odobrila v drugem sklepu o odobritvi spremembe programa. V skladu s členom 23, drugi odstavek, Uredbe št. 1290/2005 se odločitev Komisije o odobritvi vsakega programa razvoja podeželja, ki ga je predložila država članica, šteje za odločitev o financiranju in ustvarja, potem ko se zadevno državo članico o njej uradno obvesti, pravno obveznost.

91      Vendar je treba ob predpostavki, da se člen 23, drugi odstavek, Uredbe št. 1290/2005 nanaša tudi na odločitve Komisije o odobritvi spremembe programa razvoja podeželja po samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti, poudariti, da izračun iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 opravi Komisija ob zaključku programa, zato ta institucija ob potrditvi načrta financiranja, spremenjenega zaradi postopka samodejnega prenehanja obveznosti, ne more prejudicirati zneska odhodkov, ki jih bo Ekstremadura dejansko porabila ob izvajanju tega programa. Če bi Ekstremadura, kot trdi Komisija, v končni fazi za dejavnosti, povezane z novimi izzivi, porabila znesek, kot je naveden v spremenjenem načrtu financiranja, ki je nižji od prvotnega zneska, dodeljenega iz naslova teh sredstev, vendar pa poleg tega znesek skupnih dodeljenih sredstev, ki so na voljo, ne bi bil prekoračen v okviru drugih stroškov, vračilo iz naslova teh stroškov ne bi bilo nujno.

92      Poleg tega je treba poudariti, da odobritev spremenjenega načrta financiranja, ki določa razdelitev virov po samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti za program razvoja podeželja, s strani Komisije temu dokumentu ne daje večje pravne vrednosti kot uredbi (glej v tem smislu sodbi z dne 25. februarja 2015, Poljska/Komisija, T‑257/13, neobjavljena, EU:T:2015:111, točka 53, in z dne 3. decembra 2015, Poljska/Komisija, T‑367/13, neobjavljena, EU:T:2015:933, točka 44).

93      Zato sta bili tako Komisija kot Kraljevina Španija dolžni spoštovati določbe iz Uredbe št. 1698/2005 in obveznost, opisano v točki 74 zgoraj, da preprečita, da se sredstva, dana na voljo državam članicam za izvajanje nekaterih prioritet, ne uporabijo za namene, ki niso določeni v tej uredbi.

94      Komisija torej s tem, da je ugotovila, da je potrebno vračilo, pri čemer je za izvedbo izračuna iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 uporabila zneske, ki jih je navedla (glej točke od 57 do 60 zgoraj), ni storila napake.

–       Izračun, ki ga je izvedla Komisija

95      Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da je višina celotnega prispevka EKSRP za Ekstremaduro, ki bi ga Komisija morala upoštevati, znašala 828.279.953 EUR. Znesek, ki ustreza dodatnim sredstvom, je znašal 70.709.037 EUR, kot je bilo navedeno v točki 76 zgoraj, znesek, ki ustreza skupnim dodeljenim sredstvom za druge dejavnosti, pa je znašal 757.570.916 EUR, kot je bilo navedeno v točki 87 zgoraj. Ker je, kot je razvidno iz letnih računovodskih izkazov, ki jih je predložila Ekstremadura, znesek dejanskih odhodkov za dejavnosti, povezane z novimi izzivi, znašal 56.765.681,26 EUR in ker je znesek dejanskih odhodkov za druge dejavnosti, kot so tiste, povezane z novimi izzivi, znašal 762.631.552,11 EUR, je Komisija upravičeno ugotovila nezadostno izvršitev dodatnih sredstev, namenjenih za dejavnosti, povezane z novimi izzivi, skupaj s prekoračitvijo skupnih dodeljenih sredstev za druge dejavnosti. Komisija je zato lahko ugotovila potrebo po vračilu v višini zneska prekoračenja skupnih dodeljenih sredstev, in sicer zneska 5.060.636,11 EUR.

96      Zato je Komisija pravilno menila, da je treba ta zadnji znesek odšteti od končnega salda obveznosti, ki jih je treba plačati Ekstremaduri ob zaključku programa in ga je pri računovodski potrditvi obračunov za zadnje obdobje pravilno opredelila kot „znesek, ki ga ni mogoče ponovno uporabiti“.

97      Zato je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.

 Drugi tožbeni razlog: Komisija ni spoštovala svoje diskrecijske pravice in je kršila načelo varstva legitimnih pričakovanj

98      Kraljevina Španija navaja, da Komisija ni spoštovala svoje diskrecijske pravice in da je kršila načelo varstva legitimnih pričakovanj.

99      Drugi tožbeni razlog Kraljevine Španije v bistvu temelji na dveh sklopih trditev, ki ju je treba obravnavati zaporedoma.

 Trditve glede samovoljnega ravnanja Komisije in nedoslednosti zneskov, ki so bili uporabljeni za izvedeni izračun

100    Kraljevina Španija zatrjuje, da Komisija sicer ima diskrecijsko pravico na področjih, ki zahtevajo kompleksne ekonomske presoje, vendar mora sodišče Unije preveriti ne le vsebinsko točnost predloženih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali so ti dokazi sklop relevantnih podatkov, ki jih je treba upoštevati. Komisija pa naj bi ravnala samovoljno, ker naj bi uporabila nedosledne podatke za izračun, izveden na podlagi člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005.

101    Komisija te trditve zavrača.

102    Iz preudarkov, navedenih v okviru preučitve prvega tožbenega razloga, izhaja, da je Komisija upravičeno upoštevala zneske, ki jih je navedla. Zaradi okoliščine, da so ti zneski tisti, ki so določeni v prvem sklepu o odobritvi spremembe programa glede prispevka EKSRP iz naslova dodatnih sredstev, in tisti, ki so v drugem sklepu o odobritvi spremembe programa določeni glede celotnega prispevka EKSRP, ti podatki niso nedosledni za izračun iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005.

103    Poleg tega je metoda, ki jo je Komisija v tem primeru uporabila za izvedbo izračuna iz člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005, skladna tako z besedilom kot namenom te določbe. Komisija namreč pri potrditvi obračunov zadnjega obdobja ni mogla sprejeti odhodkov, do katerih je prišlo v nasprotju z obveznostjo izključne uporabe dodatnih sredstev za dejavnosti, povezane z novimi izzivi.

104    Ker mora Komisija upoštevati določbe Uredbe št. 1698/2005 v zvezi z izračunom zneska, ki ga mora vrniti Kraljevina Španija, in v zvezi s tem nima nobene diskrecijske pravice, ji ni mogoče tehtno očitati, da je s sprejetjem izpodbijanega sklepa ravnala samovoljno.

 Trditve o kršitvi načela varstva legitimnih pričakovanj

105    Kraljevina Španija Komisiji očita, da je kršila načelo varstva legitimnih pričakovanj s spremembo merila upoštevnega izračuna. V zvezi s tem se opira na predstavitev odbora za usklajevanje organov za upravljanje z dne 4. maja 2009 v Madridu, iz katerega naj bi izhajalo, da se v primeru samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti zmanjšajo vsi razpoložljivi zneski, vključno z dodatnimi sredstvi za nove izzive. Ekstremadura naj bi torej v okviru drugega sklepa o odobritvi spremembe programa lahko odštela del zneska samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti dodatnih sredstev. Komisija pa naj bi to metodo izračuna spremenila novembra 2015, in sicer en mesec pred zaključkom programa v okviru delovne skupine strokovnjakov (glej točko 34 zgoraj), ne da bi navedla kakršno koli utemeljitev in ne da bi Ekstremaduri pustila polje proste presoje. Kraljevina Španija dodaja, da do decembra 2015, ko se je zaključil program, Komisija nikakor ni navedla, da bo posegla v zneske, ki so navedeni v drugem sklepu o odobritvi spremembe programa.

106    Komisija te trditve zavrača.

107    V skladu z ustaljeno sodno prakso se ima pravico sklicevati na načelo varstva legitimnih pričakovanj vsak pravni subjekt, ki mu je institucija Unije s tem, da mu je dala natančna zagotovila, vzbudila utemeljena pričakovanja. Taka zagotovila so ne glede na obliko, v kateri so sporočena, natančne, brezpogojne in skladne informacije. Po drugi strani pa se nihče ne more sklicevati na kršitev tega načela ob pomanjkanju navedenih natančnih jamstev (sodba z dne 13. septembra 2017, Pappalardo in drugi/Komisija, C‑350/16 P, EU:C:2017:672, točka 39 in navedena sodna praksa). Ni sporno, da se na to načelo lahko sklicuje tudi država članica (glej v tem smislu sodbo z dne 22. aprila 2015, Poljska/Komisija, T‑290/12, EU:T:2015:221, točka 57 in navedena sodna praksa).

108    Kraljevina Španija svoje trditve opira na predstavitev odbora za usklajevanje organov za upravljanje z dne 4. maja 2009 v Madridu, ki je v prilogi 13 k tožbi v formatu PowerPoint, ter na drugi sklep o odobritvi spremembe programa.

109    Vendar pa je treba navesti, prvič, da se Kraljevina Španija ne more opirati na zadevno predstavitev za kakršna koli natančna zagotovila Komisije v smislu sodne prakse, navedene v točki 107 zgoraj, glede zneskov, ki jih je treba upoštevati za izračun, izveden na podlagi člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005.

110    Zadevna predstavitev je namreč služila le kot gradivo za sestanek s španskimi organi glede tega, da bodo v upoštevne uredbe vstavljene določbe, povezane z dodatnimi sredstvi, in glede sprememb, ki jih morajo države članice opraviti glede svojih programov razvoja podeželja.

111    Poleg tega zadevna predstavitev sicer omenja člen 69(5a) Uredbe št. 1698/2005, vendar ni nobenega sklicevanja na izračun, ki ga je treba izvesti na podlagi člena 69(5b) te uredbe.

112    V nasprotju s tem, kar trdi Kraljevina Španija, zadevna predstavitev ravno tako ne daje navodil glede vrste sredstev, ki so lahko predmet samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti v smislu člena 29 Uredbe št. 1290/2005.

113    Drugič, Kraljevina Španija se ne more opirati na drugi sklep o odobritvi spremembe programa zato, da bi iz njega sklepala o odrazu metode izračuna, ki ga uporabi Komisija.

114    Iz preglednic v prilogi k drugemu sklepu o odobritvi spremembe programa je namreč sicer razvidno, da se zaradi samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti zmanjša tako znesek iz naslova dodatnih sredstev kot znesek iz naslova sredstev, ki so na voljo za druge dejavnosti, kot so tiste, povezane z novimi izzivi (glej točko 33 zgoraj), vendar pa ne morejo odražati natančnega zagotovila Komisije v smislu sodne prakse, navedene v točki 107 zgoraj, glede zneskov, ki jih bo upoštevala za izračun vračila, ki ga je treba izvesti na podlagi člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 ob zaključku programa.

115    Poleg tega zadevne preglednice ustrezajo spremenjenemu načrtu financiranja španskih organov po samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti in čeprav je Komisija ta načrt odobrila, njegova odobritev ne prejudicira zneska odhodkov, ki jih bo Ekstremadura dejansko imela in na podlagi katerih je treba ob zaključku programa presoditi potrebo vračilu na podlagi člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005 (glej točko 91 zgoraj)

116    Poleg tega je iz točke 92 zgoraj razvidno, da drugi sklep o odobritvi revizije programa ne more imeti večje pravne vrednosti kot uredba, ki se v tem primeru uporablja.

117    Nazadnje, Komisija poudarja, da so bile državam članicam na sestanku skupine strokovnjakov (glej točko 34 zgoraj) v okviru priprave za zaključek programov dane jasne in dosledne informacije glede metode izračuna na podlagi člena 69(5b) Uredbe št. 1698/2005. Poleg tega je iz tožbe razvidno, da sta si Ekstremadura in Komisija maja 2016 tudi dopisovali, v okviru tega dopisovanja pa je Komisija pojasnila metodo izračuna, ki ji namerava slediti. Poleg tega v smernicah sicer ni navedeno, da samodejno prenehanje prevzetih obveznosti, kar zadeva nekatere proračunske obveznosti, med programom vpliva na metodo izračuna na podlagi te določbe, vendar pa v točki 5.2. že omenjajo nujnost povračila v primeru premajhne porabe zneskov, ki so izključno namenjeni za dejavnosti, povezane z novimi izzivi, kar je vsekakor bil primer Ekstremadure. Tako v nasprotju s tem, kar trdi Kraljevina Španija, ni mogoče šteti, da Komisija ni predstavila metode, ki jo je nameravala uporabiti za izračun v skladu s to določbo.

118    Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da Komisija ni kršila načela varstva legitimnih pričakovanj.

119    Iz tega izhaja, da je treba drugi tožbeni razlog in torej tožbo v celoti zavrniti.

 Stroški

120    V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

121    Ker Kraljevina Španija ni uspela, se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

Collins

Kancheva

De Baere

Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 5. julija 2018.

Podpisi


*      Jezik postopka: španščina.