SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(prvi senat)

z dne 27. septembra 2011

Zadeva F‑82/07

Daniel Dittert

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2006 – Nova karierna struktura – Podaljšanje kariere z uvedbo novih nazivov, ki nimajo ustreznic v starih Kadrovskih predpisih – Uporaba člena 45 Kadrovskih predpisov, Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in Splošnih določb za izvajanje, ki se uporabljajo od leta 2005 – Načelo enakega obravnavanja – Retroaktivni učinek odločb o napredovanju z datumom pred 1. majem 2004 – Prehodni ukrepi – Tožba, ki jo je očitno treba zavrniti“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero D. Dittert primarno predlaga razglasitev ničnosti odločbe, s katero je napredoval v naziv A*9 in ne v naziv A*10 v napredovalnem obdobju 2006.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeča stranka in Komisija nosita vsaka svoje stroške. Svet kot intervenient nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Postopek – Odločba, sprejeta z obrazloženim sklepom – Pogoji – Očitno nedopustna in pravno očitno neutemeljena tožba – Obseg

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76)

2.      Javni uslužbenci – Napredovanje – Veljavna pravila – Napredovalno obdobje 2004

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45; Priloga XIII, člen 6, drugi odstavek; Uredba (ES) št. 723/2004, uvodna izjava 37)

3.      Uradniki – Napredovanje – Sprejetje novega sistema napredovanja – Prehod med starim in novim sistemom

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

4.      Uradniki – Napredovanje – Veljavna pravila – Načelo enotnosti kariere – Načelo, ki ni potrjeno s pravom Unije

1.      Člen 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence določa, da če je tožba očitno v celoti ali delno nedopustna ali očitno brez pravne podlage, lahko navedeno sodišče, ne da bi nadaljevalo postopek, odloči z obrazloženim sklepom. Predpostavka iz te določbe zajema vse tožbe, ki jih je očitno treba zavrniti iz razlogov, ki se nanašajo na temelj zadeve.

(Glej točki 38 in 39.)

2.      Kadar se zakonodajne spremembe sprejmejo na področju kadrovskih predpisov in ob upoštevanju tega, da lahko trenutni uslužbenci zahtevajo legitimna pričakovanja in pravice, pridobljene na podlagi kadrovskih pravil, ki so veljala pred njihovo spremembo, je lahko potrebno, da zakonodajalec sprejme prehodne ukrepe.

Kar zadeva določitev karierne strukture, v okviru katere nastanejo učinki odločbe o napredovanju uradnika v napredovalnem obdobju po začetku veljavnosti novih kadrovskih predpisov 1. maja 2004, člen 6, drugi odstavek, Priloge XIII h Kadrovskim predpisom določa razlikovanje med datumom sprejetja te odločbe in datumom začetka njene veljavnosti ter upošteva datum začetka veljavnosti. V skladu s to določbo se za napredovanja, ki so začela veljati pred 1. majem 2004, višji naziv iz člena 45 novih kadrovskih predpisov ne določi na podlagi karierne strukture, ki izhaja iz novih kadrovskih predpisov, temveč na podlagi strukture, določene v starih kadrovskih predpisih. Ta določba je torej prehodna določba, ki zadevnim uradnikom zagotavlja, da se za napredovanja, ki so začela veljati pred 1. majem 2004, uporablja stara karierna struktura.

Kar zadeva področje uporabe člena 6, drugi odstavek, Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, se ta določba lahko uporablja le za odločbe o napredovanju, ki so bile sprejete za napredovalno obdobje 2004 in so začele veljati pred 1. majem 2004, zato se ne uporablja za uradnike, ki 30. aprila 2004 niso bili upravičeni do napredovanja v napredovalnem obdobju 2004 oziroma vsekakor niso bili upravičeni do napredovanja, ki je začelo veljati pred 1. majem 2004.

V zvezi s tem, ker je napredovalno obdobje letni postopek, ki ima vedno retroaktivne učinke, omejene na zadevo obdobje, odločitev institucije, da podeli nekaterim odločbam o napredovanju retroaktivni učinek, zato da začnejo veljati pred 1. majem 2004, ne more biti nezakonita, ker je njena pravna podlaga člen 6, drugi odstavek, Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.

(Glej točke 56, 60, 61 in 104.)

3.      Uradniki, ki so lahko napredovali v višji naziv 30. aprila 2004, to je pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov, vendar so dejansko napredovali v napredovalnem obdobju 2006, niso v istem pravnem in dejanskem položaju kot uradniki, razvrščeni v isti naziv, ki so lahko napredovali v višji naziv 30. aprila 2004 in so dejansko napredovali v napredovalnem obdobju 2004.

V skladu s pravnimi pravili, ki urejajo napredovanje uradnikov, namreč iz ocene uspešnosti, ki jo mora organ, pristojen za imenovanja, opraviti za vsak letni postopek napredovanja, izhaja, da po tej oceni napredujejo le dolgoročno najzaslužnejši uradniki, ki lahko napredujejo. V zvezi s tem obstajajo bistvene razlike med dejanskim in pravnim položajem uradnikov, ki jih navedeni organ šteje za dolgoročno manj zaslužne, ter položajem njihovih sodelavcev, ki dejansko napredujejo. Prvi torej ne spadajo v isto skupino oseb kot njihovi sodelavci, ki so napredovali, in ne morejo zahtevati enakega obravnavanja.

Poleg tega, ker Kadrovski predpisi ne vsebujejo pooblastila za institucije, da sprejmejo prehodne ukrepe, ki v napredovalnem obdobju 2006 odstopajo od takojšnje uporabe nove karierne strukture, opustitev institucije, da sprejme take ukrepe, ne krši niti načel enakega obravnavanja in upravičenosti do kariere niti načela varstva zaupanja v pravo.

(Glej točke od 76 do 78, 95 in 96.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. december 2008, Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, C‑443/07 P, točka 99;

Sodišče prve stopnje: 11. julij 2007, Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, T‑58/05 P, točki 86 in 113.

4.      Pravo Unije ne potrjuje izrecno niti načela enotnosti kariere niti načela kariere. Nasprotno pa je sodna praksa določila načelo upravičenosti do kariere kot posebno obliko načela enakega obravnavanja, ki velja za uradnike.

(Glej točke 79, 80 in 108.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 5. marec 2008, Toronjo Benitez proti Komisiji, F‑33/07, točka 87.