SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 12. februarja 2014

Zadeva F‑83/12

Jean-Pierre Bodson in drugi

proti

Evropski investicijski banki (EIB)

„Javni uslužbenci – Osebje EIB – Pogodbena narava delovnega razmerja – Osebni prejemki – Sprememba sistema dodatkov EIB“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero tožeče stranke predlagajo, prvič, razglasitev ničnosti odločbe v njihovih plačilnih listih za april 2012 v zvezi z nagradami, ker so v njej uporabljeni sklep sveta direktorjev Evropske investicijske banke (EIB) z dne 14. decembra 2010 in sklepa upravnega odbora EIB z dne 9. novembra 2010 in 16. novembra 2011 o reformi sistema dodatkov, ter, drugič, naložitev EIB, naj jim plača razliko med zneski, dolgovanimi na podlagi navedenih sklepov, in zneski, dolgovanimi na podlagi prejšnjega sistema, in odškodnino.

Odločitev:      Tožba se zavrne. J.‑P. Bodson in sedem drugih tožečih strank nosijo svoje stroške in naloži se jim plačilo stroškov Evropske investicijske banke.

Povzetek

1.      Sodni postopek – Ukrepi procesnega vodstva – Predlog za izločitev dokumentov, ki jih je pripravil odvetnik stranke, iz spisa – Dokumenti, pripravljeni v okviru kolektivnih pogajanj s toženo institucijo – Neobstoj zaupnosti – Zavrnitev

2.      Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Pravno sredstvo – Roki – Zahteva po razumnem roku – Uporaba člena 91(3) Kadrovskih predpisov po analogiji – Nedopustnost – Presoja glede na okoliščine zadeve

(člen 270 PDEU; Kadrovski predpisi, člen 91(3))

3.      Pritožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Letna nagrada, dodeljena po prostem preudarku glede na delovno uspešnost upravičenca – Vključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2); Pravilnik o osebju Evropske investicijske banke, Priloga II)

4.      Pritožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Pravni interes – Tožba zoper prvi plačilni list po reformi plačnega sistema – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91; Pravilnik o osebju Evropske investicijske banke, člen 20)

5.      Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Upravnopravna narava delovnega razmerja – Organizacija služb in določitev osebnih prejemkov osebja – Diskrecijska pravica uprave

(Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, člen 21; Pravilnik o osebju Evropske investicijske banke, člena 13 in 20; Poslovnik Evropske investicijske banke, člen 31)

6.      Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Osebni prejemki – Reforma sistema dodatkov – Diskrecijska pravica uprave – Obseg – Obveznost ohranitve ugodnejšega prejšnjega sistema – Neobstoj

7.      Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Organizacija služb – Diskrecijska pravica uprave – Sodni nadzor – Meje

1.      Korespondenca med stranko in odvetnikom, ki na stranko ni vezan z delovnim razmerjem, je zaupna, če gre za korespondenco, izmenjano v okviru in za namene strankine pravice do obrambe.

Pravni nasveti, pripravljeni v okviru kolektivnih pogajanj med predstavniki osebja in upravo institucije brez vsakršnega represivnega ali sodnega cilja, ne morejo pomeniti korespondence, izmenjane v okviru in za namene strankine pravice do obrambe.

(Glej točki 46 in 47.)

Napotitev na:

Sodišče: 18. maj 1982, AM & S/Komisija, 155/79, točka 21; 14. september 2010, Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals/Komisija, C‑550/07 P, točka 41;

Sodišče prve stopnje: 4. april 1990, Hilti/Komisija, T‑30/89, točka 13.

2.      Kar zadeva rok, v katerem je treba vložiti tožbo, če tak rok ni določen v nobeni določbi prava Unije, imajo zadevni uslužbenci pravico pričakovati, da se zanje ne uporabi vnaprej določen prekluzivni rok, ampak da se uporabi razumni rok, ki ga je treba presojati glede na vse okoliščine posamezne zadeve, zlasti glede na interese strank v sporu, zapletenost zadeve in ravnanje zadevnih strank. Iz tega na splošno izhaja, da pojma razumni rok ni mogoče razumeti kot poseben prekluzivni rok, zlasti pa, da trimesečnega roka iz člena 91(3) Kadrovskih predpisov ni mogoče po analogiji uporabiti kot prekluzivni rok za uslužbence Evropske investicijske banke, če ti vložijo ničnostno tožbo zoper njen akt, ki posega v njihov položaj.

Tako kar zadeva ničnostne tožbe zoper odločbe v plačilnih listih uslužbencev EIB, ker rok za vložitev tožbe zoper odločbo v zvezi s prejemki uslužbenca začne teči z vročitvijo plačilnega lista, ki razkriva to odločbo, ter ob upoštevanju posledične negotovosti glede upoštevanja druge oblike prehodnega obveščanja in dejstva, da so odločbe o določitvi zneska dodatkov za delovno uspešnost uslužbencev EIB prvi ukrepi uporabe novega sistema dodatkov, določenega po koncu dolgotrajnih razprav s predstavniki osebja, roka štirih mesecev in desetih dni ni mogoče šteti za nerazumnega.

(Glej točke od 64 do 66.)

Napotitev na:

Sodišče: 28. februar 2013, Arango Jaramillo in drugi/EIB, C‑334/12 RX-II, točke od 28 do 44;

Splošno sodišče Evropske unije: 9. julij 2013, Arango Jaramillo in drugi/EIB, T‑234/11 P-RENV-RX, točka 31.

3.      Kar zadeva ničnostno tožbo zoper odločbo v plačilnem listu v zvezi z nagrado za delovno uspešnost, ni mogoče sprejeti trditve, da je shema nagrad za delovno uspešnost diskrecijska in aleatorna ureditev, v skladu s katero uslužbenci nimajo nobene pridobljene pravice, saj diskrecijska narava pristojnosti v nobenem primeru uradnikom in uslužbencem ne more odvzeti tako temeljnega jamstva, kot je pravica do učinkovitega sodnega varstva, ampak le omejuje intenzivnost sodnega nadzora, ki ga opravi sodišče, ki s svojo presojo ne more nadomestiti presoje uprave.

(Glej točki 71 in 72.)

4.      Kar zadeva pravni interes uradnika ali uslužbenca, je plačilni list, s katerim je prvič udejanjeno izvajanje novega splošnega akta o določitvi finančnih pravic uradnika ali uslužbenca, za naslovnika nujno odraz sprejetja individualne upravne odločbe z zavezujočimi pravnimi učinki, ki lahko neposredno in takoj vplivajo na njegove interese.

(Glej točke od 77 do 79.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 30. september 2010, Lebedef in Jones/Komisija, F‑29/09, točke od 34 do 36 ter navedena sodna praksa.

5.      Kadar se pogodbe o zaposlitvi sklenejo z organom Unije, zadolženim za nalogo v splošnem interesu in pooblaščenim za to, da s poslovnikom določi pravila za svoje zaposlene, soglasje strank k taki pogodbi nujno omejujejo raznovrstne obveznosti, ki izhajajo iz teh posebnih nalog in so naložene tako vodstvenim organom tega organa kot njegovim zaposlenim. Evropska investicijska banka je v skladu s členom 31 Poslovnika pooblaščena, da s poslovnikom določi pravila za svoje zaposlene. Zato so razmerja EIB z njenim pogodbenim osebjem predvsem upravnopravne narave.

V tem smislu ima EIB za opravljanje svoje naloge v splošnem interesu diskrecijsko pravico pri organizaciji svojih služb in enostranski določitvi osebnih prejemkov svojih zaposlenih, in to kljub pogodbenim pravnim aktom, na katerih temeljijo navedena delovna razmerja.

(Glej točke 104, 105 in 107.)

Napotitev na:

Sodišče: 14. oktober 2004, Pflugradt/ECB, C‑409/02 P, točke od 34 do 36.

6.      Kar zadeva reformo sistema dodatkov Evropske investicijske banke, to, da je bil prejšnji sistem dodatkov zasnovan kot diskrecijski in spremenljiv sistem, ki pa mu je praksa dejansko zagotovila veliko stabilnost, ne pomeni, da naj bi zadevne osebe pridobile pravico, ki bi bila v nasprotju z reformo.

Dejstvo, da je organ Unije dolgo izvajal določeno politiko, namreč za zadevne osebe ne ustvarja pravice do ohranitve ugodnosti, ki jim jih je ta politika lahko zagotovila. Posledično lahko organ kadar koli v delovne pogoje zaposlenih za prihodnost vnese spremembe, ki se mu zdijo skladne z interesom službe, tudi če so neugodne za uslužbence. To a fortiori velja za prakso.

Poleg tega je treba opozoriti, da so proračunske možnosti dejavniki, ki jih uprava upošteva pri kadrovski politiki. Zato želja po varčevanju v breme zaposlenih sama po sebi ni nezakonit razlog in prav tako sama po sebi ne pomeni kršitve dolžnosti skrbnega ravnanja. Poleg tega je sprememba delovnih pogojev zaposlenih odvisna le od pogoja, da je utemeljena z interesom službe.

Tudi ob domnevi, da se lahko uslužbenci sklicujejo na legitimna pričakovanja glede ohranitve ali stabilnosti prejšnjega sistema dodatkov, je bilo ob reformi tega sistema določeno petletno prehodno obdobje, ki je očitno zadostno.

(Glej točke od 118 do 120, 134 in 139.)

Napotitev na:

Sodišče: 17. december 1981, Bellardi-Ricci in drugi/Komisija, 178/80, točka 19; 17. december 1981, Ludwigshafener Walzmühle Erling in drugi/Svet in Komisija, od 197/80 do 200/80, 243/80, 245/80 in 247/80, točka 40; 11. marec 1982, Grogan/Komisija, 127/80, točka 34;

Sodišče prve stopnje: 29. november 2006, Campoli/Komisija, T‑135/05, točke 10, 86 in 87;

Sodišče za uslužbence: 9. oktober 2007, Bellantone/Računsko sodišče, F‑85/06, točka 64; 25. november 2008, Bosman/Svet, F‑145/07, točka 41.

7.      Evropska investicijska banka ima široko diskrecijsko pravico pri opredelitvi svoje kadrovske politike in določitvi pravil te politike. Poleg tega odgovor na proračunske težave zahteva upoštevanje gospodarskega razvoja in finančnih sprememb, pri katerem ima EIB prav tako široko diskrecijsko pravico. Posledično je lahko sodni nadzor, ki ga sodišče Unije izvaja na tem področju, le omejen. Omejen mora biti tudi na preučitev, ali presoje EIB vsebujejo očitno napako in ali ni očitno prekoračila mej svoje diskrecijske pravice.

(Glej točki 161 in 162.)

Napotitev na:

Sodišče: 9. junij 2005, HLH Warenvertrieb in Orthica, C‑318/03, točka 75;

Splošno sodišče Evropske unije: 16. maj 2013, Canga Fano/Svet, T‑281/11 P, točka 127;

Sodišče za uslužbence: 29. september 2011, AJ/Komisija, F‑80/10, točka 35.