Zadeva C-59/08

Copad SA

proti

Christian Dior couture SA in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija))

„Direktiva 89/104/EGS – Pravo znamk – Izčrpanje pravic imetnika znamke – Licenčna pogodba – Prodaja z znamko označenih proizvodov v nasprotju z določilom licenčne pogodbe – Neobstoj soglasja imetnika znamke – Prodaja trgovcem s proizvodi po znižani ceni – Škodovanje ugledu znamke“

Povzetek sodbe

1.        Približevanje zakonodaj – Znamke – Direktiva 89/104 – Licenca – Imetnik, ki se lahko zoper pridobitelja licence, ki krši določilo o prepovedi prodaje trgovcem s proizvodi po znižani ceni, sklicuje na pravice iz znamke – Pogoji

(Direktiva Sveta 89/104, člen 8(2))

2.        Približevanje zakonodaj – Znamke – Direktiva 89/104 – Trženje proizvodov s strani pridobitelja licence, ki predstavlja kršitev določila licenčne pogodbe – Neobstoj nasprotovanja imetnika – Zahteva

(Direktiva Sveta 89/104, člena 7(1) in 8(2))

3.        Približevanje zakonodaj – Znamke – Direktiva 89/104 – Trženje prestižnih proizvodov s strani pridobitelja licence, ki pomeni kršitev določila licenčne pogodbe, ki pa ga je treba kljub temu šteti za storjeno s privoljenjem imetnika – Ugovor imetnika

(Direktiva Sveta 89/104, člen 7(2))

1.        Člen 8(2) Prve direktive 89/104 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami je treba razlagati tako, da imetnik znamke lahko uveljavlja pravice, ki so mu podeljene s to znamko, proti pridobitelju licence, ki krši določilo licenčne pogodbe, s katerim je zaradi prestižnosti znamke prepovedana prodaja takih proizvodov trgovcem proizvodov po znižani ceni, če se dokaže, da ta kršitev zaradi posebnih okoliščin obravnavane zadeve škoduje prestižnosti, ki navedenim proizvodom daje občutek luksuza.

Kakovost prestižnega blaga ni le posledica njegovih materialnih značilnosti, ampak tudi prestižnosti, ki mu daje občutek luksuza.

Ker so namreč prestižni proizvodi visokokakovostni artikli, je občutek luksuza, ki iz njih izhaja, bistvena sestavina tega, da jih potrošniki razlikujejo od drugih podobnih proizvodov.

Zato škodovanje temu občutku luksuza lahko vpliva na kakovost teh proizvodov.

Pristojno nacionalno sodišče mora preveriti, ali ob upoštevanju okoliščin spora, ki mu je predložen, kršitev določila, kot je to iz postopka v glavni stvari, ki jo je storil pridobitelj licence, škodi občutku luksuza teh proizvodov in s tem njihovi kakovosti.

Glede tega je treba zlasti upoštevati po eni strani vrsto prestižnih proizvodov, označenih z znamko, obseg in sistematičnost oziroma sporadičnost prodaj teh proizvodov, ki jih opravi pridobitelj licence trgovcem s proizvodi po znižani ceni, ki niso del selektivnega distribucijskega omrežja, in po drugi strani vrsto proizvodov, ki jih ti trgovci s proizvodi po znižani ceni navadno dajejo na trg, ter načine običajne komercializacije v njihovem sektorju dejavnosti.

(Glej točke od 24 do 26 in 31, 32, 37 ter točko 1 izreka.)

2.        Člen 7(1) Prve direktive 89/104 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami je treba razlagati tako, da je pridobitelj licence, ki je dal z znamko označeno blago na trg v nasprotju z določilom licenčne pogodbe, ravnal brez soglasja imetnika znamke, če se dokaže, da to določilo ustreza enemu od določil, navedenih v členu 8(2) te direktive.

Dajanje na trg proizvodov, ki jih pridobitelj licence označi z znamko, je treba načeloma obravnavati kot opravljeno s soglasjem imetnika znamke v smislu člena 7(1) Direktive.

Sicer lahko iz tega sklepamo, da se imetnik znamke v takih okoliščinah ne more sklicevati na pomanjkljivo izpolnitev pogodbe, da bi zoper pridobitelja licence uveljavil pravice, ki so mu podeljene z znamko, vendar pa je res, da licenčna pogodba ni enakovredna absolutnemu in brezpogojnemu soglasju imetnika znamke za to, da pridobitelj licenc daje na trg proizvode, označene s to znamko.

Člen 8(2) Direktive namreč izrecno določa, da lahko imetnik znamke uveljavi pravice iz te znamke proti pridobitelju licence, ki ravna v nasprotju s katerim koli določilom iz licenčne pogodbe.

(Glej točke od 46 do 48 in 51 ter točko 2 izreka.)

3.        Sklepati je mogoče, da če pridobitelj licence proizvode proda trgovcu s proizvodi po znižani ceni, tako da krši določilo licenčne pogodbe, je treba tehtati po eni strani zakoniti interes imetnika znamke, ki je predmet licenčne pogodbe, do varstva proti trgovcu s proizvodi po znižani ceni, ki ni del selektivnega distribucijskega omrežja in uporablja to znamko v poslovne namene tako, da lahko škoduje ugledu te znamke, in po drugi strani interes trgovca s proizvodi po znižani ceni, da lahko ponovno proda zadevne proizvode tako, kot je običajno v njegovem sektorju dejavnosti.

Zato mora nacionalno sodišče, če meni, da s prodajo, ki jo opravi pridobitelj licence tretji osebi, ni mogoče zanikati kakovosti prestižnih proizvodov, označenih z znamko, tako da je njihovo dajanje na trg treba šteti za opravljeno s soglasjem imetnika znamke, ob upoštevanju posebnih okoliščin vsake zadeve presoditi, ali poznejša komercializacija prestižnih proizvodov, označenih z znamko, ki jo opravijo tretje osebe tako, kot je običajno v njihovem sektorju dejavnosti, škoduje ugledu te znamke.

V zvezi s tem je treba upoštevati zlasti naslovnike nadaljnje prodaje in posebne pogoje za komercializacijo prestižnih proizvodov.

Torej, če se šteje, da je pridobitelj licence, ki je dal prestižno blago na trg v nasprotju z določilom licenčne pogodbe, ravnal s soglasjem imetnika znamke, se zadnjenavedeni lahko sklicuje na tako določilo, da bi nasprotoval nadaljnji prodaji tega blaga na podlagi člena 7(2) Prve direktive 89/104 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, le če se ob upoštevanju posebnih okoliščin zadeve dokaže, da taka nadaljnja prodaja škoduje ugledu znamke.

(Glej točke od 56 do 59 in točko 3 izreka.)