SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)
z dne 18. maja 2015
Zadeva F‑44/14
Jaana Pohjanmäki
proti
Svetu Evropske unije
„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Vlogi OI in SPO – Neobstoj ocenjevalnih poročil – Nepregled ocenjevalnih poročil s strani članov SPO – Združljivost funkcije poročevalca pri SPO in nekdanjega ocenjevalca – Očitna napaka pri presoji – Delovna doba v nazivu – Raven odgovornosti – Dolžnost skrbnega ravnanja“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero J. Pohjanmäki predlaga razglasitev ničnosti odločbe Sveta Evropske unije, da v napredovalnem obdobju 2013 ne napreduje v naziv AD 13, in naložitev Svetu, naj povrne nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi navedene odločbe.
Odločitev: Tožba se zavrne. J. Pohjanmäki nosi polovico svojih stroškov. Svet Evropske unije nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki jih je priglasila J. Pohjanmäki.
Povzetek
1. Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Pravila za izvajanje – Upoštevanje ocenjevalnih poročil – Nepopoln in nepravilen osebni spis – Posledice
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)
2. Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Pravila za izvajanje – Upoštevanje ocenjevalnih poročil – Predhodna preučitev, ki jo izvedejo posvetovalni odbori za napredovanje – Pravila za izvajanje – Preučitev ocenjevalnih poročil, ki jo izvede en sam član posvetovalnega odbora za napredovanje – Dopustnost
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)
3. Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Pravila za izvajanje – Upoštevanje ocenjevalnih poročil – Predhodna preučitev, ki jo izvedejo posvetovalni odbori za napredovanje – Pravila za izvajanje – Preučitev poročil, ki jo izvede član posvetovalnega odbora, ki je bil ocenjevalec zadevnega uradnika – Dopustnost
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)
4. Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Odločba o zavrnitvi – Sprememba obrazložitve izpodbijanega akta
(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 45, 90 in 91)
5. Uradniki – Napredovanje – Merila – Delovna uspešnost – Upoštevanje delovne dobe v nazivu – Podrednost – Upoštevanje časovno stalne uspešnosti – Obseg
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)
6. Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Diskrecijska pravica uprave – Sodni nadzor – Meje – Očitna napaka pri presoji – Pojem
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)
7. Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Diskrecijska pravica uprave – Elementi, ki jih je mogoče upoštevati – Raven odgovornosti
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 5 in 45)
8. Uradniki – Napredovanje – Pritožba kandidata, ki ni napredoval – Odločba o zavrnitvi – Obveznost obrazložitve – Obseg – Pomanjkljiva obrazložitev – Popravek med sodnim postopkom – Pogoji
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 25 in 45)
1. Za razveljavitev odločbe o nenapredovanju ne zadostuje, da je spis kandidata nepravilen in nepopoln, saj je treba tudi dokazati, da je to lahko odločilno vplivalo na postopek napredovanja.
Tako v zvezi z nepravilnostjo, ki izhaja iz pomanjkljivih informacij o delu uradnika v dveh obdobjih, ki skupaj trajata sedem mesecev, ni dokazano, da je lahko navedena nepravilnost odločilno vplivala na postopek napredovanja. Skupno obdobje sedmih mesecev, v katerem delo zadevne osebe ni bilo ocenjeno v okviru ocenjevalnih poročil, je namreč zelo kratko glede na obdobje osmih let v zadevnem nazivu in zadevna oseba ni dokazala in tudi ne trdila, da je bila v teh sedmih mesecih tako uspešna, da bi bil lahko rezultat primerjalne ocene drugačen, če bi se upoštevala ta uspešnost.
(Glej točke 41, 43 in 44.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: sodba Sabbag Afota/Svet, F‑9/11, EU:F:2011:196, točke od 42 do 44.
2. Če sistem napredovanja, ki ga je vzpostavila institucija, omogoča, da vsak posvetovalni odbor za napredovanje imenuje poročevalca, katerega naloga je preučevanje spisov in ocenjevalnih poročil ter poročanje o tem posvetovalnemu odboru za napredovanje, iz tega, da je ocenjevalna poročila enega od uradnikov, ki lahko napreduje, preučil samo en član posvetovalnega odbora za napredovanje, ni mogoče sklepati, da je nepravilna celotna primerjalna ocena uspešnosti. Ker poleg tega notranji pravilnik institucije ne določa postopka ali posebnih formalnosti za imenovanje poročevalca v posvetovalnem odboru za napredovanje, zadostuje, da ocenjevalna poročila preuči eden od članov posvetovalnega odbora za napredovanje, da se lahko šteje, da je navedeni član ravnal kot poročevalec v posvetovalnem odboru za napredovanje.
(Glej točko 46.)
3. Če sistem napredovanja, ki ga je vzpostavila institucija, omogoča, da vsak posvetovalni odbor za napredovanje imenuje poročevalca, katerega naloga je preučevanje spisov in ocenjevalnih poročil ter poročanje o tem posvetovalnemu odboru za napredovanje, in določa, da če je prvi ocenjevalec katerega od uradnikov, ki lahko napredujejo, član posvetovalnega odbora za napredovanje, ta član ne sme sodelovati pri posvetovanju o zadevnem uradniku. Vendar ni razloga, da se obseg tega zadnjega pravila razširi, tako da se vanj vključi tudi naloga poročevalca, ki jo mora zadevni član izpolnjevati v posvetovalnem odboru za napredovanje v fazi preučitve upoštevnih spisov in poročil.
(Glej točko 49.)
4. Razvojna narava predhodnega postopka upravi omogoča, da na stopnji pritožbe ponovno preuči izpodbijani akt glede na nove dejanske in pravne okoliščine ter po potrebi spremeni ali dopolni obrazložitev, na podlagi katere ga je sprejela.
(Glej točko 52.)
Napotitev na:
Splošno sodišče Evropske unije: sodba Mocová/Komisija, T‑347/12 P, EU:T:2014:268, točke 34, 35 in 45;
Sodišče za uslužbence: sodbi AZ/Komisija, F‑26/10, EU:F:2011:163, točka 38, in BD/Komisija, F‑36/11, EU:F:2012:49, točka 47.
5. Člen 45 Kadrovskih predpisov nalaga, da se napredovanje opravi izključno po izbiri med najuspešnejšimi uradniki, ki lahko napredujejo. Zato je lahko delovna doba v nazivu in službi samo postransko merilo za napredovanje uradnika, in sicer v primeru enake uspešnosti glede na druge uradnike, ki lahko napredujejo.
Merilo časovno stalne uspešnosti ni ločeno od preostalih treh meril, naštetih v členu 45 Kadrovskih predpisov, temveč neposredno izhaja iz prvega od teh meril, ki temelji na ocenjevalnih poročilih o uradnikih, in omogoča, da organ, pristojen za imenovanja, najde pravično ravnovesje med ciljem zagotoviti hitro karierno napredovanje odličnim uradnikom, ki se odlikujejo z izjemno visoko ravnjo dela, in ciljem zagotoviti običajno kariero uradnikom, ki so v dolgem obdobju izkazali stalno visoko raven dela.
(Glej točki 57 in 58.)
Napotitev na:
Splošno sodišče Evropske unije: sodba Stols/Svet, T‑95/12 P, EU:T:2014:3, točke od 40 do 45;
Sodišče za uslužbence: sodbi Barbin/Parlament, F‑68/09, EU:F:2011:11, točka 91, in Nieminen/Svet, F‑81/12, EU:F:2014:50, točki 43 in 44, predmet pritožbe pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑464/14 P.
6. Organ, pristojen za imenovanja, ima pri primerjalni oceni uspešnosti kandidatov za napredovanje široko diskrecijsko pravico in sodni organ Unije v teh okoliščinah opravi nadzor le nad tem, ali so se načini in poti, ki jih je uprava lahko uporabila pri presoji, uporabili v mejah, ki jim ni mogoče ugovarjati, in uprava ni očitno napačno presojala. Sodišče torej s svojo oceno kvalifikacij in uspešnosti kandidatov ne more nadomestiti ocene organa, pristojnega za imenovanja.
V zvezi s tem je napaka očitna, kadar jo je mogoče zlahka opaziti in jasno odkriti na podlagi meril, s katerimi je zakonodajalec nameraval pogojiti odločbe o napredovanju. Ugotovitev, da je uprava storila očitno napako pri presoji dejstev, ki upravičuje razglasitev ničnosti odločbe, zato vključuje domnevo, da morajo biti dokazi, ki jih mora predložiti tožeča stranka, zadostni, da se presoja uprave ne zdi verjetna. Z drugimi besedami, tožbeni razlog, ki se nanaša na očitno napako pri presoji, je treba zavrniti, če je kljub elementom, ki jih je navedla zadevna stranka, sporno presojo mogoče šteti za pravo ali veljavno.
(Glej točki 61 in 62.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: sodbi AC/Svet, F‑9/10, EU:F:2011:160, točke od 22 do 24, in Nieminen/Svet, EU:F:2014:50, točka 59.
7. V skladu z načelom enakovrednosti naziva in nalog, določenim s členom 5 Kadrovskih predpisov, morajo imeti uradniki in uslužbenci z istim nazivom enako odgovorne naloge. Če uprava primerjalno preuči uspešnost uradnikov, ki lahko napredujejo, mora torej upoštevati raven odgovornosti uradnika, ki lahko napreduje, če ta presega običajno raven odgovornosti uradnika v njegovem nazivu.
(Glej točko 66.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: sodba Merhzaoui/Svet, F‑18/09, EU:F:2011:180, točka 59.
8. Organu, pristojnemu za imenovanja, sicer ni treba obrazložiti odločb o napredovanju v zvezi s kandidati, ki niso napredovali, vendar pa mora obrazložiti odločbo o zavrnitvi pritožbe kandidata, ki ni napredoval, zoper odločbo o njegovem nenapredovanju, ker naj bi se obrazložitev te odločbe o zavrnitvi ujemala z obrazložitvijo odločbe, zoper katero je bila vložena pritožba.
V teh okoliščinah je treba zadostnost obrazložitve presojati z vidika bistvenih elementov utemeljitve, na katero institucija odgovarja. Ker napredovanja v skladu s členom 45 Kadrovskih predpisov temeljijo na izbiri med zadevnimi kandidati, je dovolj, da se obrazložitev zavrnjene pritožbe navezuje na uporabo zakonskih in kadrovskih pogojev za napredovanje v posameznem položaju uradnika.
Če je pri tem organ, pristojen za imenovanja, predložil začetek obrazložitve, se dodatna pojasnila lahko navedejo med postopkom.
(Glej točke 79, 80 in 83.)
Napotitev na:
Splošno sodišče Evropske unije: sklep Van Neyghem/Svet, T‑113/13 P, EU:T:2013:568, točka 17;
Sodišče za uslužbence: sodbe AC/Svet, EU:F:2011:160, točka 29, Sabbag Afota/Svet, EU:F:2011:196, točka 65, in Bouillez in drugi/Svet, F‑11/11, EU:F:2012:8, točka 22.