Tožba, vložena 4. marca 2013 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-124/13)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnika: G. Palmieri in P. Gentili, avvocati dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost obvestila o javnem natečaju EPSO/AST/125/12 za sestavo rezervnega seznama s 110 mesti za zasedbo prostih delovnih mest asistentov (AST3) na področju revizije, financ/računovodstva in ekonomije/statistike;

razglasi ničnost obvestila o javnem natečaju EPSO/AST/126/12 za sestavo rezervnega seznama z 78 mesti za zasedbo prostih delovnih mest asistentov (AST3) na področju biologije, bioznanosti in zdravstvenih ved, kemije, fizike in ved o materialih, jedrskih raziskav, gradbeništva in strojništva, elektrotehnike in elektronike;

razglasi ničnost obvestila o javnem natečaju EPSO/AD/248/13 za sestavo rezervnega seznama z 29 mesti za zasedbo prostih delovnih mest uradnikov (AD6) na področju varnosti stavb in stavbne tehnike;

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja 7 razlogov.

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 263 PDEU, 264 PDEU in 266 PDEU

‒    Po mnenju tožeče stranke je Komisija ravnala v nasprotju s sodbo Sodišča v zadevi C-566/10 P, s katero je bila ugotovljena nezakonitost razpisov, v katerih so jeziki, ki jih kandidati na javnih natečajih Unije lahko navedejo kot jezik 2, omejeni na angleščino, francoščino in nemščino.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 342 PDEU in členov 1 in 6 Uredbe št. 1/58 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti.

‒    V zvezi s tem se zatrjuje, da je Komisija z omejitvijo na tri jezike, ki si jih kandidati na javnih natečajih Unije lahko izberejo kot jezik 2, praktično vsilila novo jezikovno ureditev institucij in s tem posegla v izključno pristojnost Sveta na tem področju.

Tretji tožbeni razlog: kršitev členov 12 ES, sedaj 18 PDEU; člena 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; člena 6(3) PEU; člena 1(2) in (3) Priloge III h Kadrovskim predpisom; členov 1 in 6 Uredbe št. 1/58, členov 1(d)(1) in (6), 27, pododstavek 2 in 28(f) Kadrovskih predpisov.

‒    Po mnenju tožeče stranke je jezikovna omejitev, ki jo je uvedla Komisija, diskriminatorna, saj navedeni predpisi prepovedujejo, da se evropskim državljanom in samim uradnikom institucij postavljajo jezikovne omejitve, ki niso na splošno in objektivno določene v poslovnikih institucij iz člena 6 že navedene Uredbe št. 1/58, ki zaenkrat še niso bili sprejeti, in prepovedujejo uvedbo takih omejitev, če ni podan noben poseben in utemeljen interes službe.Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 6(3) PEU v delu, v katerem določa načelo zaupanja v pravo, ki je temeljna pravica, ki izhaja iz ustavnih tradicij, skupnih državam članicam.‒    Komisija naj bi kršila zaupanje državljanov v možnost izbire kateregakoli jezika Unije kot jezika 2, kot je vedno veljalo do leta 2007 in kot je bilo odločeno s sodbo Sodišča v zadevi C-566/10 P. Peti tožbeni razlog: zloraba pooblastil in kršitev pravil materialnega prava v zvezi z naravo in ciljem obvestil o natečajih (zlasti člena 1(d)(1) in (6), 28(f), 27, drugi pododstavek, 34(3) in 45(1) Kadrovskih predpisov) ter načela sorazmernosti.‒    Po mnenju tožeče stranke je Komisija s preventivno in posplošeno omejitvijo na tri jezike, ki si jih je mogoče izbrati kot jezik 2, preverjanje jezikovnih znanj kandidatov dejansko predčasno vrinila v fazo obvestila in pogojev za pripustitev, moralo pa bi se opraviti v okviru natečaja. S tem jezikovna znanja postanejo pomembnenjša od poklicnih znanj.Šesti tožbeni razlog: kršitev členov 18 PDEU in 24 PDEU; člena 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; člena 2 Uredbe št. 1/58 in člena 1(d)(1) in (6) Kadrovskih predpisov.‒    V zvezi s tem se zatrjuje, da je bila z določitvijo, da morajo biti prijave za sodelovanje obvezno v angleščini, fran

coščini ali nemščini in da EPSO kandidatom v istem jeziku pošlje obvestila glede poteka natečaja, kršena pravica evropskih državljanov do uporabe lastnega jezika pri sporazumevan

ju z institucijami in da je pri tem prišlo do dodatne diskriminacije v škodo tistih, ki nimajo poglobljenih znanj teh treh jezikov.Sedmi tožbeni razlog: kršitev člena 296, drugi pododstavek, PDEU (n

eobrazloženost) in načela sorazmernosti s potvarjanjem dejstev.‒    Tožeča stranka trdi, da je Komisija omejitev na tri jezike utemeljila z zahtevo po tem, da se lahko novi sodelavci takoj sporazumevajo znotraj institucij. Ta obrazložitev potvarja de

jstva, ker ni nujno, da so ti trije jeziki najbolj uporabljani pri sporazumevanju med različnimi jezikovnimi skupinami znotraj institucij; poleg tega je glede na omejitev temeljne pravice, kakršna je prepoved jezikovne diskriminacije, nesorazmerna. Obstajali naj bi namreč manj omejevalni ukrepi za zagotovitev učinkovitega sporazumevanja v institucijah.