Language of document : ECLI:EU:T:2022:112

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti senat)

z dne 2 marca 2022(*)

„Arbitražna klavzula – Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjen v okviru okvirnega programa za raziskave in inovacije ‚Obzorje 2020‘ – Odstop od sporazuma – Kršitev poklicnih pravil – Status upravičenca do nepovratnih sredstev ali osebe, ki deluje v imenu upravičenca ali za njegov račun“

V zadevi T‑688/19,

VeriGraft AB s sedežem v Göteborgu (Švedska), ki jo zastopata P. Hansson in A. Johansson, odvetnika,

tožeča stranka,

proti

Izvajalski agenciji Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja, ki jo zastopa A. Galea, agentka, skupaj z D. Waelbroeckom in A. Duron, odvetnikoma,

tožena stranka,

zaradi tožbe na podlagi člena 272 PDEU za ugotovitev ničnosti odstopa Izvajalske agencije za inovacije ter za mala in srednja podjetja (EASME) od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekt „Personalizirane vene, zasnovane s tkivnim inženirstvom, kot prva izbira pri zdravljenju bolnikov s kronično vensko insuficenco‑P‑TEV“ (Personalized Tissue‑Engineered Veins as the first Cure for Patients with Chronic Venous Insufficiency‑P‑TEV), ki je bil sklenjen v okviru instrumenta za podporo inovacijam v malih in srednjih podjetjih iz okvirnega programa za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“ (2014–2020),

SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),

v sestavi M. J. Costeira, predsednica, M. Kancheva (poročevalka), in T. Perišin, sodnici

sodni tajnik: I. Pollalis, administrator,

na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 1. julija 2021,

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Tožeča stranka, VeriGraft AB, je švedsko biotehnološko podjetje, ki sta ga leta 2005 pod imenom NovaHep AB ustanovili osebi A in B, profesorja na inštitutu Karolinska v Stockholmu (Švedska). Dejavnost tega podjetja, ki je bilo sprva specializirano za uporabo matičnih celic, je bila zaradi finančnih težav leta 2011 ustavljena, leta 2012 pa preseljena v Göteborg (Švedska). Po kapitalskem vložku novih delničarjev je bila njegova dejavnost leta 2014 ponovno zagnana in odtlej je podjetje specializirano v sektorju razvoja personaliziranih presaditev, opravljenih s pomočjo tkivnega inženirstva in namenjenih za uporabo v regenerativni medicini. Regenerativna medicina je veja medicine, katere cilj je nadomestiti ali popraviti človeške celice oziroma regenerirati tkiva ali organe za ponovno vzpostavitev njihovega normalnega delovanja. Oseba A, ki je imela sprva v lasti 41 % kapitala tožeče stranke, je od leta 2014 postopoma odsvojila vse svoje deleže. Poleg tega je bila do julija 2015 članica upravnega odbora tožeče stranke, nato pa je bila zaposlena s krajšim delovnim časom do odpovedi njene pogodbe o zaposlitvi 1. oktobra 2016. Tožeča stranka je svoje sedanje ime prevzela avgusta 2017.

 Preiskava, ki sta jo univerza v Göteborgu ter CEPN izvedla v zvezi z osebo A in njeno raziskovalno skupino

2        Univerza v Göteborgu je marca 2016 imenovala posebni odbor za preiskavo na podlagi obtožb, ki so se nanašale na več zaposlenih, in sicer osebo A in druge člane njene raziskovalne skupine, v zvezi z neprimernim ravnanjem pri raziskavah, opravljenih v okviru desetih akademskih člankov, objavljenih med letoma 2010 in 2015. Ta odbor, ki je bil odgovoren za pripravo priporočil prorektorju Univerze v Göteborgu, je v zvezi s tem za mnenje zaprosil Centrala Etikprövningsnämnden (osrednji etični odbor Švedske; v nadaljevanju: CEPN). CEPN je svoje mnenje izdal marca 2018, posebni odbor pa je svoja priporočila prorektorju Univerze v Göteborgu posredoval junija 2018. Tako CEPN kot posebni odbor sta ugotovila obstoj neprimernega ravnanja pri raziskavi, ki se je nanašala na osem od desetih spornih člankov. Natančneje, CEPN je ugotovil sistematične pomanjkljivosti v sestavi in delovanju raziskovalne skupine osebe A ter skoraj nefunkcionalno raziskovalno okolje: organiziran ni bil noben ustrezen sestanek in ljudje so prihajali in odhajali pogosto iz nejasnih razlogov. CEPN je bil zelo kritičen do raziskovalne kulture, ki se je vzpostavila okrog osebe A, poleg tega pa je menil, da napačne slike, ki so bile najdene v osmih od desetih člankov, ki so bili predmet preiskave, kažejo na to, da hude napake niso bile storjene le iz malomarnosti, temveč celo namerno. Prorektor je upošteval priporočilo posebnega odbora in v sklepu, izdanem junija 2018, ugotovil obstoj tega neprimernega ravnanja pri opravljenih raziskavah. Prorektor je tudi zahteval, naj disciplinski organ vlade osebo A razreši. Ta zahteva je bila z odločbo z dne 21. decembra 2018 zavrnjena, ker neprimerno ravnanje pri raziskavah „na podlagi celovite presoje posebnosti zadeve“ ni zadosten razlog za delodajalčevo odpoved pogodbe o zaposlitvi.

 Okvirni program Obzorje 2020 ter instrument za podporo inovacijam v malih in srednjih podjetjih

3        Okvirni program za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“ (2014–2020) (v nadaljevanju: okvirni program Obzorje 2020) je bil na podlagi členov 173 in 182 PDEU uveden z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL 2013, L 347, str. 104). V skladu s členom 1 te uredbe se z njo določa okvir, ki ureja podporo Evropske unije pri dejavnostih na področju raziskav in inovacij, ter s tem krepi evropsko znanstveno in tehnološko bazo in spodbuja koristi za družbo ter boljše izkoriščanje gospodarskega in industrijskega potenciala politik na področju inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja.

4        Med posebnimi področji ukrepanja, ki jih zajema okvirni program Obzorje 2020, je tudi sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) v raziskavah in inovacijah. V skladu s členom 22(2) Uredbe št. 1291/2013 se instrument za podporo inovacijam v MSP, ki je namenjen vsem vrstam MSP z inovacijskim potencialom v najširšem smislu, tako vzpostavi v okviru enotnega centraliziranega sistema upravljanja.

5        Instrument za podporo inovacijam v MSP je pojasnjen v Sklepu Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL 2013, L 347, str. 965).

 Prenos centraliziranega upravljanja instrumenta za podporo inovacijam v MSP na EASME

6        Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME), ki je s 1. aprilom 2021 postala Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja (Eismea), je bila s 1. januarjem 2014 ustanovljena z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 17. decembra 2013 o razveljavitvi sklepov 2004/20/ES in 2007/372/ES (UL 2013, L 341, str. 73) v skladu s členom 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 235). V skladu s členom 4(2) Uredbe št. 58/2003 je imela ta agencija status pravne osebe.

7        Iz člena 3(1)(d) Izvedbenega sklepa 2013/771 izhaja, da je bila EASME odgovorna za izvajanje nekaterih delov okvirnega programa Obzorje 2020. Komisija je tako s Sklepom C(2013) 9414 final z dne 23. decembra 2013 o prenosu pooblastil na Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja z namenom opravljanja nalog, povezanih z izvajanjem programov Unije na področju energije, okolja, podnebnih sprememb, konkurenčnosti in MSP, raziskav in inovacij, IKT, pomorske politike in ribištva, ki zajemajo zlasti izvrševanje odobritev, vključenih v splošnem proračunu Unije, EASME zaupala nekatere naloge upravljanja instrumenta za podporo inovacijam v MSP. Kot izhaja iz Priloge I k temu sklepu, je bilo med temi nalogami med drugim ocenjevanje predlogov za pridobitev finančne podpore iz naslova instrumenta za podporo inovacijam v MSP ter priprava, sklepanje in spremljanje izvajanja sporazumov o nepovratnih sredstvih s strani upravičencev.

 Upravni postopek

8        EASME je 6. aprila 2017 objavila razpis za zbiranje predlogov z referenčno številko „H2020‑SMEINST‑2‑2016‑2017“ zlasti v podporo inovativnim MSP v sektorju biotehnologije za zdravje ljudi.

9        Tožeča stranka je vložila predlog v zvezi s fazo 2 instrumenta za podporo inovacijam v MSP, ki se osredotoča na trženje individualiziranega kardiovaskularnega proizvoda, ki ustreza projektu „Personalizirane vene, zasnovane s tkivnim inženirstvom, kot prva izbira pri zdravljenju bolnikov s kronično vensko insuficenco‑P‑TEV“ (Personalized Tissue Engineered Veins as the first Cure for Patients with Chronic Venous Insufficiency‑P‑TEV; v nadaljevanju: projekt P‑TEV) in ki se uporablja za zdravljenje bolnikov s hudo kronično vensko insuficienco.

10      Pri predlogu, ki ga je predstavila tožeča stranka, je šlo za oceno izvedljivosti, varnosti in učinkovitosti vsaditve krvnih žil ali ven, zasnovanih s tkivnim inženirstvom, pri dvanajstih bolnikih s hudo kronično vensko insuficienco na spodnjih okončinah. To je med drugim vključevalo odvzem krvnih žil umrlim osebam, odvzem vzorca periferne krvi bolnikom za odvzem celic, decelularizacijo in poznejšo recelularizacijo odvzetih ali s tkivnim inženirstvom zasnovanih krvnih žil, izvedbo kirurških posegov s splošno anestezijo, testiranje učinkovitosti postopka in oceno kakovosti življenja v obdobju dvanajstih mesecev po operaciji. Vse raziskave naj bi prvotno potekale na Norveškem in Švedskem.

11      V oddelku 4 predloga tožeče stranke so bile navedene najbolj upoštevne znanstvene publikacije v zvezi z vsebino projekta P‑TEV, in sicer:

–        […], […], […], […], […], […], [A], […], „Successful tissue engineering of competent allogeneic venous valves“, Journal of Vascular Surgery: Venous and Lymphatic Disorders, 2015, Issue 4, str. 421–443;

–        […], […], […], […], […], […], […], […], [A], „In Vivo Application of Tissue‑Engineered Veins Using Autologous Peripheral Whole Blood: A Proof of Concept Study“, EBioMedicine, 2014, Issue 1, str. 72–79;

–        […], […], […], […], […], […], […], […], […], [A], „Transplantation of an allogeneic vein bioengineered with autologous stem cells: a proof‑of‑concept study“, Lancet, 2012, št. 9838, str. 230–237.

12      EASME je maja 2017 po postopku ocenjevanja, ki so ga izvedli zunanji strokovnjaki in ki se je nanašal na oddelke od 1 do 3 predloga tožeče stranke, navedenemu predlogu za dodelitev nepovratnih sredstev ugodila.

 Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev

13      Tožeča stranka na eni strani in Unija, ki jo zastopa EASME, na drugi sta 9. avgusta 2017 sklenili sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekt P‑TEV z referenčno številko 778620 (v nadaljevanju: sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev).

14      V skladu s členi od 2 do 5 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev so bila tožeči stranki za projekt P‑TEV, ki naj bi se začel izvajati 1. septembra 2017 in naj bi trajal 24 mesecev, dodeljena nepovratna sredstva v višini do 2.184.603,75 EUR.

15      Člen 34 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev se nanaša na spoštovanje etičnih načel.

16      Tako člen 34.1 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev določa:

„Upravičenec mora ukrep izvajati ob spoštovanju:

(a)      etičnih načel (vključno z najvišjimi standardi raziskovalne integritete), kot so določena na primer v Evropskem kodeksu ravnanja za raziskovalno integriteto, ki vključuje, natančneje, dolžnost vzdržati se vsakršnega izmišljanja, ponarejanja, plagiatorstva ali drugih neprimernih ravnanj pri raziskavah); in

(b)      veljavne mednarodne, evropske in nacionalne zakonodaje.

[…]“

17      Člen 34.2 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev podrobneje določa obveznosti upravičenca glede dejavnosti, ki sprožajo etična vprašanja. V tej določbi je tako navedeno:

„Dejavnosti, ki sprožajo etična vprašanja, morajo izpolnjevati ‚etične zahteve‘ iz priloge 1.

Upravičenec mora pred začetkom dejavnosti, ki sproža etično vprašanje, [EASME] predložiti kopijo naslednjih dokumentov:

(a)      mnenja odbora za etiko, ki se zahtevajo v skladu z nacionalno zakonodajo, in

(b)      obvestila oziroma dovoljenja za dejavnosti, ki sprožajo etična vprašanja, ki se zahtevajo v skladu z nacionalno zakonodajo.

[…]“

18      Člen 34.4 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev določa, da če upravičenec ne izpolni katere od obveznosti iz členov 34.1 in 34.2 navedenega sporazuma, se sredstva lahko zmanjšajo in od sporazuma je mogoče odstopiti. Takšne kršitve lahko pripeljejo tudi do uporabe katerega koli drugega ukrepa, opisanega v poglavju 6 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

19      Člen 50.3 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev ureja odstop od navedenega sporazuma, ki ga lahko uveljavlja EASME.

20      V skladu s členom 50.3.1 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev lahko EASME od sporazuma odstopi v naslednjih primerih:

„[…]

(f)      Upravičenec (ali katera koli fizična oseba, ki je pooblaščena, da ga zastopa ali sprejema odločitve v njegovem imenu) je storil hudo kršitev poklicnih pravil, ki je dokazana na kakršen koli način;

[…]

(l)      Upravičenec (ali katera koli fizična oseba, ki je pooblaščena, da ga zastopa ali sprejema odločitve v njegovem imenu) je v okviru postopka dodelitve ali v okviru sporazuma storil:

–        (i)      bistvene napake, nepravilnosti, goljufijo ali

–        (ii) hudo kršitev obveznosti, vključno z nepravilnim izvajanjem ukrepa, predložitvijo lažnih informacij, nepredložitvijo zahtevanih informacij, kršitvijo etičnih načel;

[…]“

21      Postopek odstopa od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev je določen v členu 50.3.2 navedenega sporazuma, v katerem je navedeno:

„Pred odstopom od sporazuma [EASME] upravičencu pošlje uradno obvestilo:

–        v katerem mu sporoči svoj namen in svoje razloge; ter

–        ga pozove, naj v roku 30‑ih dni po prejemu obvestila predloži svoje pripombe in v primeru iz točke (l)(ii) zgoraj [EASME] obvesti o ukrepih za izpolnitev obveznosti iz sporazuma.

Če [EASME] ne prejme nobenih pripomb ali če se odloči, da bo kljub prejetim pripombam postopek nadaljevala, upravičenca uradno obvesti o potrditvi odstopa in o datumu začetka njegovega učinkovanja. V nasprotnem primeru ga uradno obvesti o koncu postopka.

Odstop začne učinkovati:

–        pri odstopih iz točk (b), (e), (g), (h), (j) in (l)(ii) zgoraj: na datum, ki je naveden v obvestilu o potrditvi (glej zgoraj);

–        pri odstopih iz točk (d), (f), (i), (k), (l)(i) in (m) zgoraj: dan potem, ko koordinator prejme obvestilo o potrditvi.“

22      Člen 57(1) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev določa, da „sporazum [o dodelitvi nepovratnih sredstev] ureja veljavno pravo Unije, ki ga po potrebi dopolnjuje belgijsko pravo“.

23      Člen 57.2 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev določa, da „če spora v zvezi z razlago, uporabo ali veljavnostjo sporazuma ni mogoče rešiti sporazumno, sta Splošno sodišče – oziroma v primeru pritožbe Sodišče […] – izključno pristojni“ in da „morajo biti ta pravna sredstva v skladu s členom 272 [PDEU]“.

 Nadzor EASME nad projektom

24      EASME je jeseni 2018 imenovala zunanjega nadzornika, ki ga je zadolžila za preučitev napredka projekta P‑TEV.

25      Z dopisom z dne 22. novembra 2018 je EASME tožeči stranki posredovala poročilo zunanjega nadzornika.

26      V poročilu zunanjega nadzornika je bilo pod naslovom „Pomembni rezultati, povezani z razširjanjem, izkoriščanjem in potencialnim vplivom“ navedeno:

„Projekt mora v naslednjem obdobju poročanja zagotoviti rezultate s takojšnjim oziroma potencialno velikim vplivom (tudi če niso bili doseženi vsi cilji iz priloge 1 k sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev).

Kratkoročne in srednjeročne zamude glede sklopa 3 ne smejo imeti večjega vpliva na celoten klinični razvoj in trženje rezultatov projekta.“

27      V poročilu zunanjega nadzornika je bilo tudi navedeno, da „so bili cilji projekta z znanstvenega in tehnološkega vidika še vedno ustrezni“.

28      Vodja projekta P‑TEV pri EASME je v dopisu z dne 22. novembra 2018 tožečo stranko obvestil, da „na podlagi poročila [zunanjega nadzornika] meni, da je izvajanje projekta [P‑TEV] zadovoljivo“ in da „zaradi preprečitve večjih posledic za celoten dolgoročni klinični razvoj in trženje zdravil za napredno zdravljenje priporoča podaljšanje projekta, ki ne povzroča dodatnih stroškov in ki bo omogočilo izvedbo klinične študije faze I v celoti, kot je bilo načrtovano.“

29      EASME je v letu 2018 sočasno opravila več etičnih pregledov v zvezi s projektom P‑TEV. Skupina strokovnjakov za etiko, ki jo je imenovala EASME, je v svojem poročilu, izdanem na podlagi prvega etičnega nadzora, ki je potekal od 21. do 23. februarja 2018, ugotovila številne težave in priporočila izvedbo drugega etičnega nadzora. Po koncu drugega nadzora, ki je bil opravljen 24. in 25. maja 2018, je skupina strokovnjakov za etiko v svojem poročilu navedla, da se je tožeča stranka delno odzvala na nekatera etična vprašanja, na katera je bilo opozorjeno ob prvem nadzoru, vendar da je treba rešiti še številna druga vprašanja, in priporočila je izvedbo tretjega etičnega nadzora. Tretji etični nadzor je potekal od 26. do 28. septembra 2018. Skupina strokovnjakov za etiko je v svojem poročilu navedla, da je tožeča stranka rešila nekatera etična vprašanja, na katera je bilo opozorjeno ob drugem nadzoru, vendar da nekatere etične težave ostajajo. Natančneje, v poročilu so bili navedeni nekateri zahtevani dokumenti, kot so dovoljenja za klinična preskušanja v registrih kliničnih preskušanj Unije za Španijo in Litvo, odobritev pristojnega odbora za etiko v Španiji ter akreditacija laboratorija za proizvodnjo tkiv za uporabo v humani medicini v Španiji in Litvi. V poročilu je bilo tudi navedeno, da se morajo vsi zahtevani dokumenti posebej nanašati na projekt P‑TEV in da dejavnosti obdelave podatkov, ki se izvajajo z osebnimi podatki svojcev darovalcev človeškega tkiva za raziskovalne namene, niso bile zadostno preučene ter niso vključevale informacij o pravicah do varstva podatkov in mehanizmih za njihovo uveljavljanje, niti o pravici svojcev, da umaknejo svojo privolitev.

30      Poleg tega je bilo v poročilu navedeno, da so bile na Švedskem nedavno opravljene uradne preiskave o težavah v zvezi z neprimernim ravnanjem pri raziskavah in v zvezi z etiko, ki so pokazale obstoj neprimernega ravnanja pri raziskavah med pripravljalnimi deli, na katera je bilo napoteno v projektu P‑TEV, in med kliničnim delom, na podlagi katerega je bilo mogoče dokazati validacijo konceptov za postopke, uporabljene v okviru navedenega projekta.

31      V skladu s poročilom skupine strokovnjakov za etiko je ta položaj sprožil več pomislekov, povezanih s pristranskim ocenjevalnem predloga tožeče stranke, razvojem validacije konceptov brez ustrezne predhodne odobritve ter morebitnimi nevarnostmi in tveganji za prihodnje udeležence v raziskavah.

32      Skupina strokovnjakov za etiko je na podlagi tega ugotovila, da splošna ocena ostaja nezadostna, in priporočila izvedbo ponovnega etičnega nadzora, dokler ne bo znan izid preiskave o kršitvah pri raziskavah, ki jo je opravil ustrezni odbor EASME.

 Odstop od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev

33      EASME je z dopisom z dne 18. oktobra 2018 tožečo stranko obvestila o svoji nameri, da odstopi od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (v nadaljevanju: prvi predinformativni dopis). EASME je v tem dopisu poudarila, da je skupina strokovnjakov za etiko po tretjem etičnem nadzoru 26. septembra 2018 navedla, da je tožeča stranka rešila nekatere etične težave, na katere je bilo opozorjeno v okviru etičnega nadzora 24. maja 2018, vendar da druge odločilne etične težave ostajajo. EASME se je v zvezi s tem izrecno sklicevala na prvih pet etičnih težav, ugotovljenih v poročilu skupine strokovnjakov za etiko po tretjem nadzoru in navedenih v točki 29 zgoraj. EASME je pojasnila, da je zato menila, da je treba od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev odstopiti, saj je tožeča stranka „storila hudo kršitev svojih obveznosti v okviru sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev oziroma med postopkom dodelitve“. EASME je tožečo stranko pozvala, naj v 30‑dnevnem roku od prejema tega dopisa predloži svoje pripombe.

34      Tožeča stranka je v dopisu z dne 18. novembra 2018 EASME predložila svoje pripombe na prvi predinformativni dopis, s katerimi je ugovarjala očitkom EASME in trdila, da ni kršila svojih obveznosti iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

35      EASME je pooblastila zunanjega strokovnjaka za etiko, da bi preučil pripombe, ki jih je tožeča stranka predložila v zvezi s prvim predinformativnim dopisom. Zunanji strokovnjak za etiko je v svojem poročilu z dne 11. decembra 2018, naslovljenem na EASME, na eni strani zavzel stališče do pripomb, ki jih je tožeča stranka predložila glede etičnih težav pri izvajanju projekta P‑TEV, ki so bile ugotovljene v prvem predinformativnem dopisu, na drugi strani pa se je skliceval na preiskavo o neprimernem ravnanju pri raziskavah, vključno z obtožbami, kot so prirejanje podatkov, laži o etičnih odobritvah in goljufiva poročila o rezultatih kliničnega zdravljenja. Skliceval se je tudi na dejstvo, da je rektor Univerze v Göteborgu „zahteval umik osmih člankov, ki so jih objavili raziskovalci, povezani s projektom, potem ko je PubPeer razkril uporabo prirejenih podatkov, kar je [CEPN] nato potrdil.“ Tako je bilo pojasnjeno, da je bil eden od teh člankov, ki je vseboval prirejene podatke, na vrhu seznama publikacij, upoštevnih za projekt P‑TEV. V poročilu je bilo nato – za podrobnejši povzetek te preiskave in njenih rezultatov ter za povezave do vseh ustreznih dokumentacij – napoteno na dva članka, ki jih je na spletnem blogu objavila oseba, ki se je predstavljala za neodvisnega znanstvenega novinarja.

36      EASME je 18. februarja 2019 tožeči stranki poslala drugi predinformativni dopis (v nadaljevanju: drugi predinformativni dopis). V tem dopisu je EASME navedla, da po preučitvi pripomb tožeče stranke vztraja pri svoji nameri, da odstopi od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, vendar iz drugih razlogov, kot so bili navedeni v prvem predinformativnem dopisu, in zato je predinformativni postopek razširila. EASME je pojasnila, da je „[CEPN] glede na javno dostopne informacije ugotovil, da je [oseba A,] (soustanoviteljica [tožeče stranke,]) storila hudo kršitev poklicnih pravil“. EASME je tudi navedla, da sta dva od dokumentov, ki so bili v predlogu projekta tožeče stranke predstavljeni kot „najbolj upoštevne znanstvene publikacije v zvezi z vsebino projekta P‑TEV“, po navedbah CEPN vsebovala dokaze o zadevni kršitvi, in sicer članek „In Vivo Application of Tissue‑Engineered Veins Using Autologous Peripheral Whole Blood: A Proof of Concept Study“, revija EBioMedicine, 22. september 2014 (v nadaljevanju: članek v reviji EBioMedicine) in članek „Transplantation of an allogeneic vein bioengineered with autologous stem cells: a proof‑of‑concept study“, revija Lancet, 21. julij 2012 (v nadaljevanju: članek v reviji Lancet). Po navedbah agencije EASME je bilo v preiskavi CEPN tudi ugotovljeno, da so bile v zadevi razkrite sistematične nepravilnosti v sestavi in delovanju raziskovalne skupine ter skoraj nefunkcionalno raziskovalno okolje. Tako ni bil organiziran noben sestanek in ugotovljeno je bilo, da so udeležene osebe pogosto odhajale in prihajale brez pojasnila. EASME je dodala, da je skupina strokovnjakov ostro kritizirala raziskovalno kulturo, ugotovljeno v skupini, povezani z osebo A. EASME je menila, da te ugotovitve vzbujajo dvom o strokovni integriteti osebe A in s tem o operativni sposobnosti tožeče stranke, da ustrezno izvede projekt in da spoštuje zahteve o neizključitvi, ki so postavljene s finančnimi predpisi Unije. Zato je EASME menila, da se sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev ne bi smel več uporabljati in da bi bilo treba od njega odstopiti iz razloga, navedenega v členu 50.3.1(f) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

37      Tožeča stranka je v dopisu z dne 15. marca 2019 EASME poslala pripombe na drugi predinformativni dopis. Tožeča stranka je trdila, da se je preiskava, ki jo je opravil CEPN, nanašala posebej na osebo A in na njeno univerzitetno raziskovalno skupino. Tožeča stranka je tudi navedla, da ni bila nikakor vključena v to raziskavo ter da je bila ta izvedena in objavljena, preden je postala operativna konec leta 2015. Tožeča stranka je pojasnila, da je bila od leta 2014, ko je začela delovati njena nova uprava, fizično ločena od univerzitetne enote, v kateri je oseba A opravljala svoje raziskave, in da so bili celotna uprava, znanstveniki in inženirji človeškega tkiva, ki so bili dejavni pri razvoju njene tehnologije, zaposleni, ne da bi si z Univerzo v Göteborgu delili zaposlene osebe. Tožeča stranka je še navedla, da je po tem, ko je 3. marca 2016 prejela informacije o sumu neprimernega ravnanja pri raziskavah v zvezi z osebo A, naslednji dan odpovedala pogodbo o zaposlitvi te osebe, ki od tega dne do izteka njene pogodbe o zaposlitvi 1. oktobra 2016 v tožeči stranki ni imela nobene operativne ali predstavniške vloge.

38      V istem dopisu je, natančneje, v zvezi z znanstvenimi publikacijami, omenjenimi v njenem predlogu, tožeča stranka navedla, da so bile vse te publikacije sicer navajane v utemeljitev izvedljivosti tehnologije, vključene v projekt P‑TEV, vendar so bile pripravljene na Univerzi v Göteborgu brez njenega sodelovanja. Po navedbah tožeče stranke se je izkazalo, da so nekatere od navedenih publikacij prikazovale napačne slike. Tako je članek v reviji Lancet, ki se je nanašal na starejšo tehnologijo, vseboval potencialno podvojeno oziroma nepravilno povečano sliko, vendar je revija menila, da je bila ta napaka manjša in brez vpliva na ugotovitve članka, zato se je odločila, da ne bo objavila popravka. Tožeča stranka je pojasnila, da je članek v reviji Lancet še vedno objavljen v prvotni obliki. V zvezi s člankom v reviji EBioMedicine, ki je bil prav tako omenjen v drugem predinformativnem dopisu, je tožeča stranka poudarila, da preiskava v zvezi s tem člankom ni pokazala nobenih neskladnosti in da ga CEPN v svojem poročilu zato ni upošteval. Tožeča stranka je dodala, da je članek „Successful tissue engineering of competent allogeneic venous valves“, Journal of Vascular Surgery, ki je bil naveden v njenem predlogu, vendar ni bil omenjen v drugem predinformativnem dopisu, vseboval napačno tabelo, zaradi česar je bil marca 2017 v reviji objavljen popravek. Ta članek je bil nato marca 2019 v skladu s politiko revije Journal of Vascular Surgery umaknjen.

39      Tožeča stranka je v dopisu z dne 15. marca 2019 še poudarila, da je od leta 2015 skrbela za razvoj svoje tehnologije popolnoma neodvisno od zadevne akademske skupine in da ji je popolno celoto predkliničnih podatkov uspelo razviti s svojimi zaposlenimi in na podlagi lastnih standardiziranih navodil v sodelovanju s tretjimi osebami in pod nadzorom akreditiranih švedskih vladnih raziskovalnih inštitutov. Poleg tega je notranji razvoj v zadnjih treh letih pripeljal do bistvenih izboljšav postopkov za pridobivanje človeških tkiv, ki se razlikujejo od tistih, ki se izvajajo v akademskem okviru, in ki so bili predmet publikacij, za katere so bile vložene patentne prijave brez sodelovanja osebe A. Nazadnje, tožeča stranka je EASME pozvala, naj pooblasti neodvisne strokovnjake ali notranje revizorje, da preverijo njeno sposobnost ustreznega izvajanja projekta P‑TEV in njeno popolno neodvisnost od osebe A.

40      EASME je z dopisom z dne 15. aprila 2019 tožečo stranko obvestila, da potrjuje odstop od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (v nadaljevanju: dopis o odstopu). Pojasnila je, da iz razlogov, navedenih na seznamu argumentov, priloženem dopisu o odstopu, ne more sprejeti argumentov tožeče stranke in da zato v celoti vztraja pri svojem stališču, ki ga je izrazila v svojem predinformativnem dopisu.

41      V dokumentu, priloženem dopisu o odstopu, naslovljenem „Seznam argumentov (kontradiktorni postopek)“, je EASME v odgovor na pripombe, ki jih je tožeča stranka podala v svojem dopisu z dne 15. marca 2019, navedla, da je bilo pri tretjem etičnem nadzoru ugotovljeno, da so bile v uradnih preiskavah, ki sta jih na Švedskem izvedla CEPN in Univerza v Göteborgu, dokazane kršitve pri raziskavah, opravljenih v okviru dela, ki so ga upravičenci projekta P‑TEV predstavili v Prilogi 1 (del A) k sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev. Po navedbah EASME so te kršitve pri raziskavah vključevale manipulacijo s podatki in izvajanje kliničnih testov brez ustreznega etičnega dovoljenja. EASME je dodala, da sta dva od člankov, ki so bili v predlogu tožeče stranke predstavljeni kot „najbolj upoštevne znanstvene publikacije v zvezi z vsebino projekta P‑TEV“, po mnenju CEPN vsebovala dokaze o zadevni kršitvi. EASME je menila, da je treba znanstveno oceno, zaradi katere so bila dodeljena nepovratna sredstva, šteti za pristransko oziroma hudo pristransko, ker je ta ocena temeljila na zgoraj navedenem gradivu. EASME je nazadnje navedla, da je v obravnavanem primeru izpolnjeno objektivno merilo, ki je s členom 50.3.1(f) sporazuma o nepovratnih sredstvih predvideno za odstop od tega sporazuma, saj je „[oseba A] soustanoviteljica upravičenca, po ugotovitvah CEPN storila hudo kršitev poklicnih pravil.“

 Postopek in predlogi strank

42      Tožeča stranka je 8. oktobra 2019 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

43      EASME je 27. januarja 2019 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila odgovor na tožbo.

44      Tožeča stranka je 23. marca 2020 vložila repliko. EASME je 23. julija 2020 vložila dupliko.

45      Eismea je 12. aprila 2021 Splošno sodišče obvestila, da je s 1. aprilom 2021 postala pravna in univerzalna naslednica EASME.

46      Stranki sta na obravnavi 1. julija 2021 ustno podali navedbe in odgovorili na vprašanja Splošnega sodišča.

47      Po smrti sodnika Berkeja 1. avgusta 2021 je predsednica devetega senata določila drugega sodnika za dopolnitev senata.

48      Splošno sodišče (deveti senat) je s sklepom z dne 26. avgusta 2021 odredilo ponovno odprtje ustnega dela postopka.

49      Predsednica devetega senata je 14. septembra 2021, potem ko sta stranki Splošno sodišče obvestili, da ne zahtevata nove obravnave, in ker je Splošno sodišče menilo, da je o zadevi dovolj poučeno, odločila, da ponovno končna ustni del postopka.

50      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        ugotovi in razglasi, da odstop EASME od sporazuma ni veljaven;

–        Eismea naloži plačilo stroškov.

51      Eismea Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        plačilo stroškov naloži tožeči stranki.

 Pravo

 Pristojnost Splošnega sodišča

52      Opozoriti je treba, da je Splošno sodišče v skladu s členom 272 PDEU v povezavi s členom 256 PDEU pristojno za odločanje na podlagi arbitražne klavzule v pogodbi javnega ali zasebnega prava, ki jo je sklenila Unija ali je bila sklenjena zanjo. Člen 272 PDEU je tako posebna določba, ki omogoča, da sodišče Unije odloča na podlagi arbitražne klavzule, in sicer brez omejitev v zvezi z naravo tožbe, ki je vložena pri sodišču Unije (sodba z dne 26. februarja 2015, Planet/Komisija, C‑564/13 P, EU:C:2015:124, točki 22 in 23).

53      V obravnavani zadevi je Splošno sodišče, kot pravilno trdita stranki, v skladu s členom 272 PDEU v povezavi s členom 256 PDEU torej pristojno za odločanje o tej tožbi na podlagi arbitražne klavzule iz člena 57.2, prvi odstavek, sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

 Utemeljenost tožbe

54      Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri razloge. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 50.3.1(f) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ker zatrjevane kršitve poklicnih pravil pri raziskavi ni mogoče pripisati tožeči stranki ali fizični osebi, pooblaščeni za zastopanje ali sprejemanje odločitev v njenem imenu, in ker ta kršitev nikakor ni vplivala na projekt P‑TEV. Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, ker pri odločitvi o odstopu ni bila upoštevana okoliščina, da zatrjevana kršitev poklicnih pravil nikakor ni vplivala na znanstveno upoštevnost projekta P‑TEV. Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do obrambe, ker naj EASME tožeči stranki ne bi posredovala poročila zunanjega strokovnjaka za etiko, na katerem naj bi utemeljila svojo odločitev o odstopu od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

55      Opozoriti je treba, da mora Splošno sodišče, kadar odloča v okviru arbitražne klavzule na podlagi člena 272 PDEU, spor rešiti na podlagi materialnega prava, ki se uporablja za pogodbo (glej v tem smislu sodbi z dne 4. februarja 2016, Isotis/Komisija, T‑562/13, neobjavljena, EU:T:2016:63, točka 51, in z dne 20. maja 2019, Fundación Tecnalia Research & Innovation/REA, T‑104/18, neobjavljena, EU:T:2019:345, točka 55 in navedena sodna praksa), in sicer v obravnavani zadevi primarno ob upoštevanju določil zadevnega sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, določb aktov Unije v zvezi z okvirnim programom Obzorje 2020, določb Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL 2012, L 298, str. 1) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v obravnavani zadevi, ter drugih pravil, ki izhajajo iz prava Unije, in podredno, ob upoštevanju belgijskega prava v skladu s členom 57.1 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

56      Splošno sodišče meni, da je treba najprej preučiti tretji tožbeni razlog.

 Tretji tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe

57      Tožeča stranka poudarja, da je za obstoj poročila zunanjega strokovnjaka za etiko z dne 11. decembra 2018 in za dejstvo, da je EASME svojo odločitev o odstopu od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev utemeljila na navedenem poročilu, prvič izvedela iz odgovora na tožbo. EASME pa naj ji tega poročila med postopkom odstopa od sporazuma ne bi posredovala. Poleg tega naj bi EASME v odgovoru na dopis, ki ga je tožeča stranka EASME poslala za pripravo replike, na eni strani potrdila, da ji zadevno poročilo ni bilo posredovano, ker je šlo za interni dokument, ki je bil namenjen izključno izvedbi lastnega nadzora, o rezultatih katerega, to je o odstopu od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, naj bi bila tožeča stranka obveščena, in na drugi strani zavrnila, da bi tožeči stranki omogočila popoln dostop do navedenega dokumenta in ji razkrila ime zadevnega strokovnjaka. Po mnenju tožeče stranke ji je EASME s tem odvzela možnost, da bi ovrgla nekatere trditve, vsebovane v poročilu zunanjega strokovnjaka za etiko. Tožeči stranki naj bi bila tako odvzeta možnost izpodbijanja navedb, da „ni šlo za običajen projekt“, da „je bilo vsebinsko delo zaznamovano z neprimernim ravnanjem pri raziskavah“ oziroma da „so bile v tem projektu ugotovljene številne etične neskladnosti“. EASME naj bi s tem kršila pravico tožeče stranke do obrambe. V zvezi z vsebino poročila zunanjega strokovnjaka za etiko z dne 11. decembra 2018 tožeča stranka poudarja, da je v njem napoteno na blog „www.forbetterscience.com“, ki ga upravlja oseba, ki se predstavlja za „neodvisnega znanstvenega novinarja“, in ki očitno ni bil predmet zunanjega preverjanja ali strokovnega pregleda.

58      Eismea trdi, da je v nasprotju s tem, kar navaja tožeča stranka, poročilo zunanjega strokovnjaka za etiko predložila kot prilogo k odgovoru na tožbo, pri čemer je bilo odstranjeno le ime zadevnega strokovnjaka. Pojasnjuje, da gre načeloma za dokument za notranjo uporabo, ki ji omogoča oblikovanje svoje presoje in ki torej ni namenjen posredovanju upravičencem. Poudarja, da je imela tožeča stranka v obravnavani zadevi možnost, da zavzame stališče o razlogih za odstop od sporazuma, navedenih v drugem predinformativnem dopisu, v svojih pripombah na navedeni dopis, in da zato v zvezi s tem ni mogoče govoriti o kršitvi pravice tožeče stranke do obrambe. Eismea vsekakor pojasnjuje, da je bilo v poročilu zunanjega strokovnjaka za etiko, ki je bil pooblaščen za preučitev pripomb tožeče stranke na prvi predinformativni dopis, sicer dejansko opozorjeno na primere kršitve poklicnih pravil, vendar to poročilo ni bilo podlaga za drugi predinformativni dopis, saj je bila EASME že seznanjena s temi primeri kršitev poklicnih pravil. Iz tega naj bi izhajalo, da zadevno poročilo tožeči stranki ni škodovalo.

59      Uvodoma je treba poudariti, da je bil ta tožbeni razlog prvič naveden v repliki. V skladu s členom 84(1) Poslovnika Splošnega sodišča pa navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti ne izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom. V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da ta tožbeni razlog temelji na obstoju poročila zunanjega strokovnjaka za etiko, ki ga je EASME pooblastila v okviru notranjega postopka, pri čemer to poročilo tožeči stranki ni bilo posredovano med postopkom odstopa od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, tožeča stranka pa naj bi za njegov obstoj izvedela iz odgovora na tožbo. V zvezi s tem je treba navesti, da je iz izmenjave elektronskih sporočil med tožečo stranko in EASME v zvezi z zadevnim poročilom razvidno, da tega poročila ni bilo na spletnem portalu, namenjenem udeležencem okvirnega programa Obzorje 2020, in da tožeči stranki ni bilo posredovano, ker je po navedbah EASME šlo za interni dokument. Navesti je tudi treba, da Eismea ne izpodbija trditve tožeče stranke, da je za obstoj tega poročila prvič izvedela iz odgovora na tožbo.

60      Ugotoviti je torej treba, da ta tožbeni razlog temelji na dejanskih in pravnih elementih, ki so bili razkriti med postopkom pred Splošnim sodiščem, in da je zato treba šteti, da je glede na zahteve iz člena 84(1) Poslovnika dopusten.

61      Poleg tega je treba opozoriti, kot je razsodilo Sodišče, da če se stranke v pogodbi z arbitražno klavzulo odločijo, da bodo sodišču Unije podelile pristojnost za odločanje o sporih v zvezi s to pogodbo, bo to sodišče ne glede na pravo, ki se uporablja in ki je dogovorjeno v navedeni pogodbi, pristojno za preučitev morebitnih kršitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in splošnih načel prava Unije (sodba z dne 16. julija 2020, Inclusion Alliance for Europe/Komisija, C‑378/16 P, EU:C:2020:575, točka 81).

62      Kadar EASME izvaja pogodbo, zanjo tako še naprej veljajo obveznosti, ki jih ima na podlagi Listine in splošnih načel prava Unije. Zato okoliščina, da pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo, ne zagotavlja enakih jamstev, kot jih zagotavljajo Listina in splošna načela prava Unije, EASME ne razbremeni obveznosti, da zagotovi njihovo spoštovanje v razmerju do svojih sopogodbenikov (sodba z dne 16. julija 2020, Inclusion Alliance for Europe/Komisija, C‑378/16 P, EU:C:2020:575, točka 82; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 16. julija 2020, ADR Center/Komisija, C‑584/17 P, EU:C:2020:576, točka 86).

63      Iz tega izhaja, da je Splošno sodišče v obravnavani zadevi pristojno za preučitev domnevne kršitve pravice tožeče stranke do obrambe, ki naj bi jo storila EASME.

64      Tožeča stranka EASME v bistvu očita, da ji na eni strani ni dala možnosti, da bi zavzela stališče glede ocen zunanjega strokovnjaka za etiko v njegovem poročilu z dne 11. decembra 2018 v zvezi z njenimi pripombami na prvi predinformativni dopis, preden se je odločila, da odstopi od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, s čimer je torej kršila njeno pravico do izjave, na drugi strani pa ji ni posredovala imena zunanjega strokovnjaka za etiko v okviru postopka pred Splošnim sodiščem, s čimer je kršila njeno pravico do obrambe.

65      V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 41(2)(a) Listine, ki ima od 1. decembra 2009 enako pravno veljavnost kot Pogodbi, priznava „pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene“. Pravica do izjave je splošna (glej sodbo z dne 11. septembra 2013, L/Parlament, T‑317/10 P, EU:T:2013:413, točka 81 in navedena sodna praksa). Tako je treba to pravico spoštovati ne glede na naravo upravnega postopka, ki vodi do sprejetja posamičnega ukrepa, kadar namerava uprava v skladu s to določbo zoper osebo sprejeti tak „posamičen ukrep, ki jo prizadene“. Pravica do izjave, ki mora biti zagotovljena, tudi če ni nobenih pravil, ki se uporabljajo, zahteva, da mora biti zadevni osebi predhodno dana možnost, da učinkovito predstavi svoje stališče do dokazov, ki se lahko uporabijo zoper njo pri sprejetju akta (sodba z dne 24. aprila 2017, HF/Parlament, T‑584/16, EU:T:2017:282, točka 150).

66      Natančneje, spoštovanje pravice do izjave pomeni, da je zadevni osebi pred sprejetjem odločbe, ki nanjo negativno vpliva, omogočeno, da učinkovito predstavi svoje stališče glede resničnosti in upoštevnosti dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bo ta odločba sprejeta (sodba z dne 11. septembra 2013, L/Parlament, T‑317/10 P, EU:T:2013:413, točki 80 in 81, in sklep z dne 17. junija 2019, BS/Parlament, T‑593/18, neobjavljen, EU:T:2019:425, točki 76 in 77).

67      Iz člena 22.1.1 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev izhaja, da lahko EASME najame zunanje strokovnjake za preverjanje pravilnega izvajanja projekta in njegove skladnosti z obveznostmi iz sporazuma.

68      Poleg tega iz člena 50.3.2 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev izhaja, da mora EASME pred odstopom od sporazuma na podlagi člena 50.3.1(f) upravičenca uradno obvestiti o svoji nameri in razlogih ter ga pozvati, naj v 30‑dnevnem roku od obvestila predloži svoje pripombe.

69      V obravnavani zadevi je treba navesti, da se je poročilo zunanjega strokovnjaka za etiko z dne 11. decembra 2018 nanašalo na pripombe tožeče stranke v zvezi s prvim predinformativnim dopisom. Čeprav je to poročilo res vsebovalo tudi odlomek, katerega vsebina je navedena v odstavku 35 zgoraj in ki se nanaša na preiskavo CEPN o delu osebe A in njene delovne skupine ter njuno povezavo s projektom P‑TEV, je treba ugotoviti, da je ta odlomek zgolj potrjeval informacije, ki so bile že navedene v poročilu o tretjem etičnem nadzoru z dne 28. septembra 2018, ki je vsebovalo ta odlomek:

„[N]edavno so bile na Švedskem opravljene uradne preiskave glede težav v zvezi z neprimernim ravnanjem pri raziskavah in v zvezi z etiko, ki so pokazale obstoj neprimernega ravnanja pri raziskavah med pripravljalnimi deli, na katera je bilo napoteno v projektu P‑TEV, in med kliničnim delom, na podlagi katerega je bilo mogoče dokazati validacijo konceptov za postopke, uporabljene v okviru navedenega projekta.“

70      Poleg tega je že iz seznama kontradiktornih argumentov, priloženega dopisu o odstopu, razvidno, da se je EASME glede ugotovitev obstoja preiskave CEPN o delu osebe A pri projektu P‑TEV oprla na poročilo tretjega etičnega nadzora.

71      Iz tega izhaja, da v nasprotju s tem, kar zatrjuje tožeča stranka, ni mogoče šteti, da je EASME odstop od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev utemeljila na ocenah iz poročila zunanjega strokovnjaka za etiko z dne 11. decembra 2018.

72      Opozoriti je tudi treba, da je bila tožeča stranka o razlogih za odstop od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev obveščena v drugem predinformativnem dopisu, o katerem je imela možnost zavzeti stališče, kot je razvidno iz pripomb, ki jih je predložila 19. marca 2019 v skladu s členom 50.3.2 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

73      V teh okoliščinah je treba šteti, da EASME v obravnavani zadevi ni kršila pravice tožeče stranke do izjave.

74      Poleg tega je treba ugotoviti, da EASME svoje odločitve o odstopu od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, kot je navedeno zgoraj v točki 71, ni utemeljila na poročilu zunanjega strokovnjaka za etiko, zato okoliščina, da Eismea tožeči stranki v postopku pred Splošnim sodiščem ni posredovala imena zadevnega strokovnjaka, nikakor ne posega v pravico tožeče stranke do obrambe v navedenem postopku.

75      Zato je treba tretji tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

 Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 50.3.1(f) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev

76      Tožeča stranka trdi, da oseba A, ki jo je EASME v drugem predinformativnem dopisu in v dopisu o odstopu označila za osebo, za katero je CEPN ugotovil, da je storila kršitev poklicnih pravil, ni niti upravičenka do nepovratnih sredstev niti fizična oseba, ki bi bila pooblaščena za zastopanje ali delovanje v njenem imenu v smislu člena 50.3.1(f) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Tako naj bi bila tožeča stranka kot stranka sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev in kot edina naslovnica financiranja upravičenka navedenega sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev v skladu z glosarjem izrazov Komisije, ki je na voljo vlagateljem za nepovratna sredstva, in kot je razvidno iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Poleg tega naj oseba A, odkar je julija 2015 zapustila upravni odbor tožeče stranke, ne bi bila pooblaščena za zastopanje tožeče stranke ali za sprejemanje odločitev v njenem imenu. Takega pooblastila naj ji ne bi dajala niti njena vloga soustanoviteljice tožeče stranke. V zvezi s tem naj bi bilo iz švedskega zakona o gospodarskih družbah razvidno, da manjšinski delež, ki ga je oseba A imela ob vložitvi predloga za projekt P‑TEV, tej osebi ni omogočal, da bi zastopala tožečo stranko ali sprejemala odločitve v njenem imenu. Tožeča stranka poleg tega poudarja, da osebi A niti pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ki jo je imela sklenjeno od leta 2015 do njene odpovedi 1. oktobra 2016, ni podeljevala pooblastila za zastopanje ali za delovanje v njenem imenu. Tožeča stranka še poudarja, da oseba A od prekinitve njene pogodbe o zaposlitvi brez nadomestila 4. marca 2016 do odpovedi navedene pogodbe ni sodelovala pri nobeni od njenih dejavnosti in da zato ni imela nobenega vpliva na predlog za projekt P‑TEV, ki je bil predložen aprila 2017. Po mnenju tožeče stranke je v teh okoliščinah očitno, da oseba A ne spada v kategorijo oseb iz člena 50.3.1(f) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev in da zato kršitev poklicnih pravil, ki naj bi jo storila, ne more upravičiti odstopa od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

77      Tožeča stranka trdi, da želi Eismea zaradi te ugotovitve retroaktivno spremeniti obrazložitev odstopa od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev s tem, da pred Splošnim sodiščem prvič trdi, da je tožeča stranka kot upravičenka v resnici odgovorna za kršitve pri raziskavah. Po mnenju tožeče stranke pa Eismea v tej fazi postopka ni upravičena do ponovne preučitve razlogov za odstop, ne da bi s tem kršila načelo predvidljivosti sodnega postopka. Poleg tega naj bi morala uprava v skladu z Evropskim kodeksom dobrega ravnanja javnih uslužbencev sprejemati predvidljive in jasne odločitve.

78      Tožeča stranka trdi, da tudi če bi Splošno sodišče sprejelo, da Eismea retroaktivno spremeni razloge, iz katerih je bil podan odstop od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, tak odstop še vedno ne bi bil utemeljen. Tožeča stranka tako poudarja, da ne izpodbija ugotovitev CEPN glede kršitev pri raziskavah, ki sta jih storili oseba A in njena raziskovalna skupina. Trdi pa, da ji ni mogoče očitati, da je v predlog za projekt P‑TEV zavestno vključila akademske članke, zaznamovane s kršitvami pri raziskavah, ki naj bi vplivale na znanstveno in tehnološko upoštevnost navedenega projekta.

79      V zvezi s tem tožeča stranka poudarja, prvič, da je bil predlog za projekt P‑TEV predložen EASME aprila 2017, medtem ko je bilo poročilo CEPN objavljeno šele marca 2018. V odgovor na trditev Eismea, da se je ob predložitvi projekta P‑TEV zavedala težav, ki so vplivale na delo osebe A, saj ji je zaradi obtožb glede kršitev pri raziskavah marca 2016 prekinila pogodbo o zaposlitvi, tožeča stranka poudarja, da je bil takrat izid preiskave, ki jo je izvedla univerza v Göteborgu, negotov in da so bile težave očitno kompleksne, na kar je kazalo trajanje te preiskave. Tako poudarja, da je bil sklep prorektorja univerze v Göteborgu o uradni ugotovitvi kršitve osebe A in njene raziskovalne skupine pri raziskavah sprejet junija 2018.

80      Drugič, tožeča stranka poudarja, da akademske publikacije, navedene v predlogu za projekt P‑TEV, ob predložitvi tega predloga aprila 2017 niso vsebovale ali niso več vsebovale napačnih slik. Tako tožeča stranka v zvezi s člankom v reviji Lancet najprej navaja, da se je nanj sklicevala v utemeljitev dejstva, da pri krvnih žilah, zasnovanih s tkivnim inženirstvom, ni prišlo do zavrnitve ali drugih resnih varnostnih zapletov. Rezultati, navedeni v tem članku, naj bi temeljili na starejši tehnologiji, ki je tožeča stranka ne uporablja in pri kateri naj bi se recelularizacija izvajala z uporabo celic kostnega mozga. Tožeča stranka navaja, da v nasprotju s tem, kar je navedeno v drugem predinformativnem dopisu, CEPN v zvezi s člankom v reviji Lancet, ki je vseboval manjšo napako v zvezi s povečano sliko, ni ugotovil kršitve pri raziskavi in ta članek je bil ob vložitvi predloga za projekt P‑TEV pri EASME še vedno objavljen v prvotni obliki, saj se reviji objava popravka ni zdela potrebna. Dalje, v zvezi s člankom, objavljenim v reviji EBioMedicine, tožeča stranka navaja, da je to najpomembnejša referenca za projekt P‑TEV, saj je v njem poudarjeno, da klinični rezultati kažejo, da tkivno inženirstvo z uporabo periferne krvi, ki ustreza tehnologiji, ki jo razvija tožeča stranka, na splošno ne pripelje do zavrnitve ali drugih resnih varnostnih zapletov. Tožeča stranka poudarja, da CEPN v tem članku ni našel nobene neskladnosti, ki bi upravičevala vključitev navedenega članka na področje njegove preiskave, in da zato v zvezi z njim ni bila ugotovljena kršitev pri raziskavi, kot je bilo napačno navedeno v drugem predinformativnem dopisu. Nazadnje, v zvezi s člankom v reviji Journal of Vascular Surgery tožeča stranka navaja, da je bil ta uporabljen kot referenca za poskuse na žilah z zaklopkami, vendar je bil njegov pomen za projekt P‑TEV manjši, saj se ni nanašal na klinične poskuse, temveč na poskuse in vitro. Tožeča stranka navaja, da ta članek ni bil omenjen v drugem predinformativnem dopisu, temveč je ob objavi vseboval napačne slikovne tabele, zaradi česar je CEPN ugotovil, da je bila pri raziskavah storjena kršitev. Vendar tožeča stranka poudarja, da je bil v zvezi s tem člankom marca 2017 v reviji Journal of Vascular Surgery objavljen popravek, marca 2019 pa je bil navedeni članek umaknjen v skladu s politiko te revije.

81      Tožeča stranka poleg tega trdi, da ugotovitve skupine zunanjih strokovnjakov za etiko v okviru treh etičnih nadzorov, opravljenih leta 2018 in opisanih v odgovoru na tožbo, v tem sporu niso upoštevne, saj EASME pri utemeljitvi svoje odločitve o odstopu od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, kot je razvidno iz drugega predinformativnega dopisa, zatrjevanih kršitev etičnih načel na koncu ni upoštevala. V tem smislu tožeča stranka meni, da sklicevanje na člen 34 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev ni upoštevno.

82      Eismea opozarja na kršitve, ugotovljene pri treh zaporednih etičnih nadzorih, ki naj bi jih tožeča stranka v svoji tožbi namerno zamolčala, in poudarja, da je dejstvo, da tožeča stranka trikrat ni izpolnila etičnih zahtev, ki so bile opredeljene že v etičnih poročilih v zvezi s temi nadzori, še posebej zaskrbljujoče pri projektu, ki po svoji naravi vzbuja velike etične pomisleke.

83      Eismea tako trdi, da je razlaga člena 50.3.1(f) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki jo uporablja tožeča stranka, preozka. Po njenem mnenju tožeča stranka ne razume, da se ta določba v obravnavanem primeru zanjo uporablja kot za upravičenko, neodvisno od osebe A. Enako naj bi veljalo za člen 34 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki določa, da se od sporazuma lahko odstopi, če upravičenec krši katero od svojih etičnih obveznosti. Po mnenju Eismea je treba odločitev o odstopu od sporazuma razumeti v tem okviru. Iz seznama argumentov, priloženega dopisu o odstopu, naj bi bilo namreč razvidno, da odločitev o odstopu od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev nikakor ni bila povezana s sodelovanjem, delom ali članstvom osebe A v upravnem odboru tožeče stranke in EASME se na te elemente poleg tega nikoli ni sklicevala. Argumenti tožeče stranke, da oseba A ne spada v kategorijo oseb iz člena 50.3.1(f) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, naj zato ne bi bili upoštevni.

84      Po mnenju Eismea pa nasprotno ni dvoma, da je predlog za projekt P‑TEV temeljil na tehnologiji, zasnovani v sodelovanju z osebo A, in na raziskavah, ki sta jih opravili ta oseba in njena raziskovalna skupina. Eismea poleg tega poudarja, da je predlog za projekt P‑TEV vseboval sklicevanja na znanstvene publikacije, ki so bile najbolj upoštevne za vsebino navedenega projekta.

85      Vendar so bila pri raziskovalnih elementih, na katerih je temeljil predlog tožeče stranke, po navedbah Eismea, kot je bilo pojasnjeno v drugem predinformativnem dopisu, kršena poklicna pravila. Dokaz o neprimernem ravnanju pri raziskavah glede del, ki so jih upravičenci projekta P‑TEV predstavili v predlogu, ki ga je tožeča stranka predložila aprila 2017, naj bi predložil CEPN.

86      Eismea poudarja, da so bili članki, ki so bili na pobudo tožeče stranke v oddelku 4 predloga za projekt P‑TEV navedeni kot najbolj upoštevne publikacije v zvezi z vsebino zadevnega projekta, omenjeni tudi v delu A Priloge 1 k sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev. V zvezi s tem Eismea priznava, da članek v reviji EBiomedicine ni bil omenjen v poročilu CEPN, vendar ugotavlja, da je CEPN po navedbah tožeče stranke kljub temu preveril, ali ne vsebuje neskladnosti. Eismea tudi navaja, da tožeča stranka ne izpodbija, da je po navedbah CEPN članek v reviji Lancet, ki se je zdel še posebej upošteven za projekt P‑TEV, vseboval napačno povečavo slike in da se je dano pojasnilo, tudi če ne bi bilo mogoče dokazati, da gre za ponaredek, zdelo nenavadno in je vzbujalo dvom o zanesljivosti teh raziskav. V zvezi s člankom v reviji Journal of Vascular Surgery Eismea navaja, da je CEPN ugotovil obstoj dveh napačno nameščenih in kompresiranih slik, kar je pomenilo manipulacijo slik in znanstveno nepoštenost, ter da so bili zato vsi soavtorji, vključno z osebo A, spoznani za krive znanstvene goljufije.

87      Eismea opozarja tudi na protislovnost argumenta tožeče stranke, da kršitve pri raziskavah v publikacijah osebe A niso vplivale na projekt P‑TEV, ker naj bi se oprla na nove predklinične podatke. Eismea poleg tega meni, da je zaskrbljujoče, da se tožeči stranki ni zdelo potrebno, da bi jo obvestila o tem, da projekt P‑TEV temelji na novih predkliničnih raziskavah, in da bi predložila publikacijo ali zbirko raziskav v utemeljitev opravljenega dela, kot je bilo zahtevano s členom 17.2 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

88      Eismea dodaja, da se je tožeča stranka ob predložitvi projekta P‑TEV dobro zavedala obtožb o neprimernem ravnanju pri raziskavah, ki so se nanašale na osebo A leta 2016, in njihovega vpliva na navedeni projekt. To naj bi bilo dokazano z dejstvom, da je tožeča stranka, kot je navedla v tožbi, sprejela natanko tiste ukrepe, s katerimi bi osebo A odstranila iz svoje organizacije, zlasti s prekinitvijo njene pogodbe o zaposlitvi marca 2016, nato pa z odpovedjo te pogodbe septembra 2016 in z odkupom njenega deleža. To naj bi bilo dokazano tudi s trditvijo tožeče stranke v repliki, da se je „zaradi polemik v zvezi z [osebo A] že v zgodnji fazi izvajanja projekta P‑TEV odločila, da se ne bo zanašala na podatke iz njenih raziskav“ in da „bo namesto tega s svojimi partnerji predložila vse predklinične podatke, ki so potrebni za vloge za dovoljenja za klinična preskušanja“. Po mnenju Eismea je torej očitno, da je tožeča stranka v svojem predlogu dva članka, ki sta vsebovala preverjene dokaze o neprimernem ravnanju, kot je bilo ugotovljeno, preden ji je bil predlog predložen, zavestno predstavila kot „najbolj upoštevni znanstveni publikaciji v zvezi z vsebino predlaganega projekta“. Meni, da glede na te elemente dejstvo, da ob predložitvi predloga noben od člankov ni vseboval manipuliranih slik oziroma da je CEPN svoje mnenje izdal eno leto po tej predložitvi, ni odločilno.

89      Eismea poudarja, da tožeča stranka niti v fazi ocenjevanja nepovratnih sredstev oziroma predloga niti po dodelitvi nepovratnih sredstev EASME nikoli ni obvestila o tem, da so bile publikacije, ki so bile predstavljene v njenem predlogu, in tehnologija, na kateri je temeljil projekt P‑TEV, rezultat neprimernega ravnanja pri raziskavah in etične kršitve, ter da je to v očitnem nasprotju s pristopom, temelječim na zaupanju in značilnim za projekt, predložen v okviru okvirnega programa Obzorje 2020, in v nasprotju s členom 17.2 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. V zvezi s tem ugotavlja, da je tožeča stranka na začetku pripravljalne faze za dodelitev nepovratnih sredstev podpisala častno izjavo, v kateri je potrdila, da pri predložitvi informacij, ki so bile zahtevane kot pogoj za sodelovanje v postopku dodelitve nepovratnih sredstev, ni podala lažnih izjav in da navedenih informacij ni zamolčala.

90      Eismea meni, da če bi bila EASME seznanjena z informacijami, da se je tožeča stranka oprla na delo, pri katerem so bile storjene kršitve poklicnih pravil, projekt P‑TEV ne bi bil izbran za financiranje. Tožeča stranka je s prikrivanjem neprimernega ravnanja osebe A pri raziskavah EASME dejansko zavedla in škodovala pristopu, ki temelji na zaupanju.

91      Eismea še navaja, da je tožeča stranka ugotovitve o kršitvah poklicnih pravil v člankih, ki ju je namerno izbrala za navedbo v svojem predlogu, priznala šele, ko jo je EASME z njimi soočila v predinformativnem postopku.

92      Ravnanje tožeče stranke naj bi torej pomenilo kršitev obveznosti spoštovanja etičnih načel iz člena 34 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki naj bi jo bilo v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja za raziskovalno integriteto Evropske zveze akademij za znanost in humanistiko (European Federation of Academies of Sciences and Humanities – All European Academies, ALLEA) in Evropske znanstvene fundacije (European Science Foundation) mogoče analizirati kot kršitev poklicnih pravil, ugotovljeno na kakršen koli način v smislu člena 50.3.1(f) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

93      Najprej je treba navesti, da je tožeča stranka, kot je razvidno iz častne izjave, ki jo je 18. maja 2017 v njenem imenu podpisal njen generalni direktor, potrdila, da ni v nobenem od položajev, ki bi ji onemogočali prejemanje nepovratnih sredstev Unije, v smislu člena 131(5) Uredbe št. 966/2012, pri čemer je poudarila te okoliščine:

„[…]

–        Ona (ali osebe, ki so pooblaščene, da jo zastopajo, sprejemajo odločitve v njenem imenu ali jo nadzorujejo) ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje v zvezi z njenim poklicnim ravnanjem s sodbo pristojnega organa države članice;

–        [n]a poklicnem področju ni storila hude kršitve, ugotovljene na kakršen koli način, ki ga [EASME] lahko utemelji, vključno z odločbami [Evropske investicijske banke (EIB)] in mednarodnih organizacij;

[…]“

94      Navesti je tudi treba, da lahko EASME v skladu s členom 50.3.1(l) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev od sporazuma odstopi, če je upravičenec ali katera koli fizična oseba, ki je pooblaščena, da ga zastopa ali sprejema odločitve v njegovem imenu, v okviru postopka dodelitve ali v okviru sporazuma storil bistvene napake, nepravilnosti, goljufijo ali hudo kršitev svojih pogodbenih obveznosti, vključno z nepravilnim izvajanjem ukrepa, predložitvijo lažnih informacij, nepredložitvijo zahtevanih informacij ali kršitvijo etičnih načel iz člena 34 navedenega sporazuma.

95      Poudariti pa je treba, da EASME v obravnavani zadevi odstop od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev ni utemeljila na členu 50.3.1(l) navedenega sporazuma, temveč na njegovem členu 50.3.1(f), ki določa, da lahko EASME od sporazuma odstopi, če je „[u]pravičenec (ali katera koli fizična oseba, ki je pooblaščena, da ga zastopa ali sprejema odločitve v njegovem imenu) storil hudo kršitev poklicnih pravil, ki je dokazana na kakršen koli način“.

96      Opozoriti je namreč treba, da je EASME začela dva zaporedna postopka za odstop od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Prvi postopek za odstop se je začel s prvim predinformativnim dopisom z dne 18. oktobra 2018. EASME je v tem dopisu navedla, da zaradi stalnih kršitev etičnih obveznosti, ki jih je ugotovila skupina strokovnjakov ob koncu tretjega etičnega nadzora, meni, da je „tožeča stranka resno kršila svoje obveznosti z vidika sporazuma oziroma med postopkom dodelitve“ (točka 33 zgoraj).

97      Drugi postopek za odstop od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev se je začel z drugim predinformativnim dopisom z dne 18. februarja 2019. V tem drugem dopisu je EASME izrecno navedla, da po preučitvi pripomb tožeče stranke na prvi predinformativni dopis vztraja pri svoji nameri, da odstopi od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, „vendar iz drugih razlogov“. V tem dopisu je EASME, potem ko je pojasnila te „druge razloge“, navedla, da meni, da je treba od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev odstopiti na podlagi člena 50.3.1(f) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (točka 36 zgoraj).

98      Iz tega izhaja, da v nasprotju s trditvami Eismea argumenti v zvezi z zatrjevanimi kršitvami etičnih načel tožeče stranke, ki so navedeni v poročilu, ki je bilo pripravljeno ob koncu tretjega etičnega nadzora, in ki jih je EASME omenila v prvem predinformativnem dopisu, niso upoštevni pri presoji utemeljenosti odstopa od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

99      Navesti je tudi treba, da je razlog, ki ga je EASME navedla v utemeljitev odstopa od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev na podlagi člena 50.3.1(f) navedenega sporazuma, brez vsakršne dvoumnosti dejstvo, da je bilo ugotovljeno, da je oseba A storila kršitev poklicnih pravil, in ne, kot je Eismea zatrjevala v svojih pisanjih in na obravnavi, okoliščina, da je tožeča stranka v predlog projekta P‑TEV zavestno vključila delo, na katero so vplivale kršitve pri raziskavah, in s tem EASME zavedla o svoji zmožnosti za pravilno izvedbo projekta, ali da se je pri izvedbi projekta zavestno oprla na delo osebe A, pri katerem so bile, kot je bilo ugotovljeno, storjene kršitve pri raziskavah.

100    Teza, ki jo Eismea zagovarja pred Splošnim sodiščem, je torej ovržena z vsebino drugega predinformativnega dopisa. EASME je namreč v tem dopisu najprej navedla, da je CEPN ugotovil, da je oseba A, „soustanoviteljica [tožeče stranke]“, storila hudo kršitev poklicnih pravil, nato pa pojasnila, da dve publikaciji, ki sta bili predstavljeni kot najbolj upoštevni znanstveni publikaciji v zvezi z vsebino projekta P‑TEV, vsebujeta dokaze o zadevni kršitvi, in opozorila na ostre kritike CEPN glede delovanja raziskovalne skupine osebe A (točka 36 zgoraj). Nato je navedla, da „te ugotovitve vzbujajo dvom o strokovni integriteti [osebe A] in s tem o operativni sposobnosti [tožeče stranke], da ustrezno izvede projekt in da spoštuje zahteve o neizključitvi, ki so postavljene s finančnimi predpisi [Unije].“ (točka 36 zgoraj).

101    V zvezi s tem je še posebej pomembno, da je bila v drugem predinformativnem dopisu navedena morebitna kršitev obveznosti tožeče stranke glede neizključitve zaradi položaja njene soustanoviteljice, ki bi lahko, če bi bila dokazana, upravičila odstop od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev na podlagi člena 50.3.1(l) navedenega sporazuma, vendar ta dopis ni vseboval nobenega elementa, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da je tožeča stranka sama storila kršitev poklicnih pravil.

102    Ugotoviti je torej treba, da je EASME v drugem predinformativnem dopisu štela, da je kršitev poklicnih pravil, ki jo je storila oseba A, tista, ki je ogrozila zmožnost tožeče stranke, da izvede projekt P‑TEV in da spoštuje zahteve o neizključitvi, in ne kakršna koli kršitev, ki bi jo storila tožeča stranka.

103    Ta ugotovitev izhaja tudi iz sklepa na seznamu kontradiktornih argumentov dopisa o odstopu:

„V obravnavanem primeru je objektivni razlog [iz člena 50.3.1(f)] potrjen. [Oseba A] je bila soustanoviteljica upravičenca, ki je po ugotovitvah CEPN storila kršitev poklicnih pravil.“

104    V zvezi s tem je treba opozoriti, da lahko EASME v skladu s členom 50.3.1(f) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev od sporazuma odstopi, če je „[u]pravičenec (ali katera koli fizična oseba, ki je pooblaščena, da ga zastopa ali sprejema odločitve v njegovem imenu) storil hudo kršitev poklicnih pravil, ki je dokazana na kakršen koli način“.

105    Iz prve strani sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev pa je na eni strani razvidno, da upravičenec navedenega sporazuma ni bila oseba A, temveč tožeča stranka.

106    Na drugi strani je iz elementov iz spisa, ki jih Eismea ne izpodbija, razvidno, prvič, da je bila pogodba o zaposlitvi osebe A, ki je bila pri tožeči stranki od septembra 2015 zaposlena kot vodja znanstvenih raziskav s krajšim delovnim časom, marca 2016 prekinjena brez nadomestila, decembra 2016 pa odpovedana, drugič, da oseba A od julija 2015 ni več članica upravnega odbora tožeče stranke, in tretjič, da je bil delež osebe A v kapitalu tožeče stranke ob predložitvi vloge za nepovratna sredstva za projekt P‑TEV in do prodaje tega celotnega deleža osebe A konec leta 2018 nižji od praga, ki v skladu s švedskim pravom družb omogoča sprejemanje odločitev v imenu tožeče stranke.

107    Eismea je na obravnavi sicer res prvič navedla, da v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ta od aprila 2016 ni prekinila vseh svojih vezi z osebo A, ker naj bi bila ta oseba imenovana za znanstveno vodjo v okviru ukrepa „Marie Skłodowska‑Curie“ okvirnega programa Obzorje 2020, v katerem je sodelovala tožeča stranka. Ugotoviti pa je treba, najprej, da ta izjava kaže na protislovnost trditev Eismea pred Splošnim sodiščem, saj ta poleg tega trdi, da je EASME odstop od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev utemeljila na hudi kršitvi poklicnih pravil, ki naj bi jo storila tožeča stranka, in ne fizična oseba, pooblaščena za njeno zastopanje ali za delovanje v njenem imenu. Dalje, navesti je treba, da Eismea ni predložila nobenega dokaza v utemeljitev svoje trditve na obravnavi. Nazadnje, poudariti je treba, da trditev Eismea nikakor ne dokazuje, da je oseba A zastopala tožečo stranko ali delovala v njenem imenu v okviru projekta P‑TEV.

108    Ugotoviti je torej treba, da oseba A ni spadala v kategorijo oseb iz člena 50.3.1(f) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ker v skladu s pogoji tega sporazuma ni bila niti upravičenka do nepovratnih sredstev niti oseba, ki bi delovala v imenu ali za račun upravičenke med ali po tem, ko je bila upravičenka spoznana za odgovorno za kršitve pri raziskavah, ki jih je prorektor univerze v Göteborgu ugotovil na podlagi sklepov preiskave CEPN.

109    Zato je treba skleniti, da odstop EASME od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev na podlagi člena 50.3.1(f) tega sporazuma iz razloga, navedenega v dopisu o odstopu z dne 19. aprila 2019, ni bil utemeljen.

110    Tega sklepa ni mogoče ovreči z drugimi argumenti Eismea v obravnavani zadevi.

111    Na eni strani je treba namreč navesti, da argumentacija Eismea, v skladu s katero naj bi tožeča stranka sama storila kršitev poklicnih pravil s tem, da je med predstavitvijo svojega predloga za projekt P‑TEV zavestno prikrila napake pri raziskavah, ki jih je storila oseba A, s čimer naj bi kršila obveznost spoštovanja etičnih načel iz člena 34 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, oziroma v skladu s katero naj bi tožeča stranka storila hudo kršitev poklicnih pravil s tem, da se je pri izvajanju projekta P‑TEV zavestno oprla na delo osebe A, pri katerem so bile, kot je bilo ugotovljeno, storjene kršitve pri raziskavah, pomeni novo obrazložitev odstopa od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Če pa bi se Eismea dovolilo, da v fazi sodnega postopka spremeni razloge, iz katerih se je odločila odstopiti od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, bi bile učinkovitost postopka odstopa iz člena 50.3.2 navedenega sporazuma in pravice, ki jih ta zagotavlja upravičencem, nujno ogrožene.

112    Na drugi strani je treba vsekakor navesti, da argumentacija Eismea temelji na napačni premisi, da ji je tožeča stranka zavestno prikrila kršitve pri raziskavah, ki so vplivale na dela, navedena v predlogu za projekt P‑TEV.

113    Tako je treba poudariti, da je bila tožeča stranka, kot sama priznava, sicer že 3. marca 2016 seznanjena z obtožbami zoper osebo A in da je posledično njeno pogodbo o zaposlitvi prekinila, nato pa jo konec septembra istega leta dokončno odpovedala in prekinila vse stike z njeno raziskovalno skupino, vendar ostaja dejstvo, da je ob predložitvi projekta P‑TEV preiskava CEPN še vedno potekala in da je prorektor univerze v Göteborgu na podlagi sklepov preiskave CEPN, objavljenih marca 2018, uradno ugotovil, da sta oseba A in njena delovna skupina storili kršitev pri raziskavah, šele junija 2018. Iz tega izhaja, da Eismea tožeči stranki ne more očitati, da ji je zadevne kršitve prikrivala. Zgolj okoliščina, da je tožeča stranka sama navedla, da se je v zgodnji fazi izvajanja projekta P‑TEV z ustvarjanjem lastnih predkliničnih podatkov distancirala od raziskav osebe A ob upoštevanju polemik v zvezi z njo, te ugotovitve ne more omajati.

114    Poleg tega je treba opozoriti, da je trditev Eismea – da so bili članki, ki so bili predstavljeni kot najbolj upoštevni za vsebino projekta P‑TEV, zaznamovani z napakami pri raziskavah v času, ko ji je bil predlog za projekt P‑TEV predložen – napačna. Tako v nasprotju z navedbami iz drugega predinformativnega dopisa in kot je priznala Eismea, CEPN v zvezi s člankom v reviji EBiomedicine ni ugotovil napake pri raziskavah in ni odkril nobenih neskladnosti, ki bi upravičile vključitev tega članka na področje njegove preiskave. Podobno je v nasprotju s tem, kar je bilo prav tako navedeno v drugem predinformativnem dopisu, iz poročila CEPN razvidno, da je članek v reviji Lancet sicer vseboval napačno povečavo slike, ki je vzbujala dvome o zanesljivosti rezultatov, vendar v zvezi z njim ni bila ugotovljena goljufija pri raziskavah. Nazadnje, glede članka v reviji Journal of Vascular Surgery, v zvezi s katerim je CEPN ugotovil kršitev pri raziskavah, Eismea ne izpodbija, da je bil na dan, ko ji je bil predlog za projekt P‑TEV predložen, v zvezi s slikovno tabelo, ki je utemeljevala ugotovitev kršitve pri raziskavah, že objavljen popravek. Poleg tega je treba navesti, da Eismea ni predložila nobenega dokaza v utemeljitev trditve, da je revija Journal of Vascular Surgery zaradi kršitev pri raziskavah, ki jih je CEPN ugotovil v zvezi z delom osebe A, zadevni članek nato umaknila ob sklicevanju na svojo uredniško politiko.

115    Ob upoštevanju zgoraj navedenih preudarkov je treba prvemu tožbenemu razlogu in s tem tožbi v celoti ugoditi, ne da bi bilo treba preučiti drugi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načela sorazmernosti.

 Stroški

116    V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker Eismea ni uspela, se ji v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)

razsodilo:

1.      Odstop Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja od sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekt „Personalizirane vene, zasnovane s tkivnim inženirstvom, kot prva izbira pri zdravljenju bolnikov s kronično vensko insuficencoPTEV“ (Personalized TissueEngineered Veins as the first Cure for Patients with Chronic Venous InsufficiencyPTEV) z referenčno številko 778620 se razglasi za ničen.

2.      Izvajalski agenciji Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja se naloži plačilo stroškov.

Costeira

Kancheva

Perišin

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 2. marca 2022.

Podpisi


*      Jezik postopka: angleščina.