SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti senat)
z dne 19. oktobra 2006(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti BUD – Prijava figurativnih znamk Skupnosti American Bud in Anheuser Busch Bud – Prejšnje nacionalne in besedne znamke, ki vsebujejo izraz ‚bit‘ – Člen 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 40/94“
V združenih zadevah od T‑350/04 do T‑352/04,
Bitburger Brauerei Th. Simon GmbH, s sedežem v Bitburgu (Nemčija), ki jo zastopa M. Huth-Dierig, odvetnica,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa A. Folliard-Monguiral, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje, je bila
Anheuser-Busch, Inc., s sedežem v Saint Louisu, Missouri (Združene države Amerike), ki jo zastopajo A. Renck, V. von Bomhard, A. Pohlmann, D. Ohlgart in B. Goebel, odvetniki,
zaradi treh tožb zoper odločbe drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 22. junija 2004, izdane v zadevah R 447/2002‑2, R 451/2002‑2 in R 453/2002‑2, ki se nanašajo na postopke z ugovorom med Bitburger Brauerei Th. Simon GmbH in Anheuser-Busch, Inc.,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (peti senat),
v sestavi M. Vilaras, predsednik, F. Dehousse in D. Šváby, sodnika,
sodna tajnica: K. Andová, administratorka,
na podlagi vlog, vloženih v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 24. avgusta 2004,
na podlagi odgovorov UUNT, vloženih v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 9. februarja 2005,
na podlagi odgovorov intervenientke, vloženih v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 17. februarja 2005,
na podlagi sklepa predsednika petega senata Sodišča prve stopnje z dne 26. oktobra 2005 o združitvi predloženih zadev za ustni postopek in sodbo,
na podlagi obravnave z dne 17. januarja 2006,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
I – Prijave znamk Skupnosti, ki jih je vložila družba Anheuser‑Busch
1 Družba Anheuser-Busch, Inc., je na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena, na Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila tri prijave znamk Skupnosti (v nadaljevanju: prijavljene znamke):
– prijavo besedne znamke BUD, vloženo 1. aprila 1996 za proizvode iz razreda 32 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen (v nadaljevanju: Nicejski aranžma), ki ustrezajo temu opisu: „Pivo, ale, temno pivo, slajene alkoholne in brezalkoholne pijače“;
– prijavo figurativne znamke (v nadaljevanju: prijavljena figurativna znamka št. 1):
– prijavo figurativne znamke (v nadaljevanju: prijavljena figurativna znamka št. 2):
2 Zadnji prijavi znamk sta bili vloženi dne 16. oktobra 1996 za proizvode iz razredov 16, 25 in 32 v smislu Nicejskega aranžmaja, ki ustrezajo za vsakega od razredov temu opisu:
– razred 16: „Papir, lepenka in izdelki iz teh snovi (zajeti v razredu 16); tiskarski izdelki; knjigoveški material; pisarniški material; lepila za pisarniški material ali za gospodinjstvo; material za učenje ali poučevanje (razen aparatov); zavijalni materiali iz umetnih snovi (zajeti v razredu 16); igralne karte“;
– razred 25: „Oblačila, obutev, pokrivala“;
– razred 32: „Pivo, ale, temno pivo, slajene alkoholne in brezalkoholne pijače“.
3 Prijavi figurativnih znamk št. 1 in 2 sta bili objavljeni 23. marca 1998 v biltenih znamk Skupnosti št. 20/98 in št. 21/98.
4 Prijava besedna znamke je bila objavljena 7. decembra 1998 v Biltenu znamk Skupnosti št. 93/98.
II – Ugovora družbe Bitburger Brauerei zoper prijave znamk Skupnosti
5 Družba Bitburger Brauerei Th. Simon GmbH (v nadaljevanju: Bitburger Brauerei) je 10. junija 1998 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 vložila dva ugovora (št. 48 274 in 49 173) zoper registracijo figurativnih znamk št. 1 in 2, in sicer za vse proizvode iz zahteve za registracijo.
6 Družba Bitburger Brauerei je 3. marca 1999 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 vložila ugovor (št. 138 281) zoper registracijo prijavljene besedne znamke BUD, in sicer za vse proizvode iz zahteve za registracijo.
7 Prvič, ti trije ugovori so temeljili na obstoju teh prejšnjih znamk:
– nacionalna besedna znamka BIT, registrirana v Nemčiji 17. septembra 1996 (št. 39 615 324) za „pivo; mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“ iz razreda 32;
– besedna in figurativna znamka Bit, registrirana v Nemčiji 12. decembra 1938 (št. 505 912) za „pivo“ iz razreda 32, prikazana tu spodaj:
– besedna in figurativna znamka Bitte ein Bit !, registrirana v Nemčiji 5. julija 1957 (št. 704 211) za „pivo in brezalkoholne pijače“ iz razreda 32, prikazana tu spodaj:
– besedna in figurativna znamka Bitte ein Bit !, registrirana v Nemčiji 3. novembra 1987 (št. 1 113 784) za različne proizvode iz razredov 16, 18, 20, 21, 24, 25, 28, 32, 34 in 42, prikazana tu spodaj:
8 Vsi trije ugovori so temeljili na vseh proizvodih, zajetih z znamkami št. 505 912, št. 39 615 324 (BIT) in št. 704 211 (Bitte ein Bit !).
9 Ugovor (št. 138 281) zoper prijavljeno besedno znamko BUD je temeljil tudi na teh proizvodih in storitvah, ki so zajeti z besedno in figurativno znamko št. 1 113 784 (Bitte ein Bit !) in so uvrščeni v različne razrede: pivo in brezalkoholne pijače; restavracija, posebej dobava pijač vseh vrst v restavracijah; najem naprav za prodajo pijač, bifejev, vrtnega pohištva in dvoran za srečanja. Ugovora (št. 48 274 in 49 173) zoper prijavljeni figurativni znamki sta prav tako temeljila na teh proizvodih, ki so zajeti z besedno in figurativno znamko št. 1 113 784 (Bitte ein Bit !) in so uvrščeni v različne razrede: pivo in brezalkoholne pijače; brošure, podstavki za kozarce za pivo, reklamni lepaki, posterji, kemični svinčniki, pladnji, majice, kravate, prtički, športne jopice in jope.
10 Drugič, posebej glede prijavljene figurativne znamke je družba Bitburger Brauerei navedla, poleg znamk, povzetih v točki 7 zgoraj, znamko BIT „z ugledom“ v Nemčiji za te proizvode: „pivo in brezalkoholne pijače; brošure, podstavki za kozarce za pivo, reklamni lepaki, posterji, kemični svinčniki, pladnji za pivo, majice, kravate, prtički, športne jopice in jope“.
11 Tretjič, posebej glede prijavljene besedne znamke BUD je družba Bitburger Brauerei navedla, poleg znamk, navedenih v točki 7 zgoraj, te prijave znamk Skupnosti:
– prijava figurativne znamke Skupnosti, vložena 1. aprila 1996 (št. 121 608) za proizvode iz razreda 32 v smislu Nicejskega aranžmaja, ki ustrezajo naslednjemu opisu: „pivo, pijače, podobne pivu, ale, temno pivo (in ti proizvodi brezalkoholni, lahko alkoholni ali z nižjim odstotkom alkohola); brezalkoholne pijače; sadni sirupi in drugi pripravki za izdelavo brezalkoholnih in alkoholnih pijač; sadni sokovi, namizne vode“, prikazane tu spodaj:
– prijava figurativne znamke Skupnosti, vložena 1. aprila 1996 (št. 139 634) za proizvode iz razreda 32 v smislu Nicejskega aranžmaja, ki ustrezajo naslednjemu opisu: „pivo, pijače, podobne pivu, ale, temno pivo (in ti proizvodi brezalkoholni, lahko alkoholni ali z nižjim odstotkom alkohola); brezalkoholne pijače; sadni sirupi in drugi pripravki za izdelavo brezalkoholnih in alkoholnih pijač; sadni sokovi, namizne vode“, prikazane tu spodaj:
12 Pri utemeljitvi ugovorov se je družba Bitburger Brauerei sklicevala na razloge za zavrnitev iz člena 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 40/94.
III – Odločbe oddelka za ugovore
13 S tremi odločbami z dne 27. marca 2002 je oddelek za ugovore zavrnil ugovore družbe Bitburger Brauerei.
14 Glede člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 je oddelek za ugovore najprej ugotovil, da prijav figurativnih znamk Skupnosti št. 121 608 in 139 634, upoštevajoč, da sta bili vloženi istega dne kot prijavljena besedna znamka BUD (1. aprila 1996), ni mogoče obravnavati kot prejšnji znamki v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
15 Dalje je oddelek za ugovore ugotovil, da dokaz o uporabi nemške besedne in figurativne znamke št. 505 912 (BIT) v njeni registrirani obliki ni bil predložen in da je bil dokaz o uporabi nemških besednih in figurativnih znamk št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !) predložen le za „pivo“ in „brezalkoholno pivo“ (za ti znamki) in za „podstavke za kozarce za pivo, majice, jopiče, kozarce za pivo, odpirače za steklenice, kemične svinčnike in servirne pladnje“ (za znamko št. 1 113 784).
16 Upoštevajoč te dokaze, je oddelek za ugovore sklenil, da v zvezi s prijavljenimi znamkami ni verjetnosti zmede med prijavljenimi znamkami in nemškimi besednimi znamkami št. 39 615 324 (BIT) po eni strani ter besednimi in figurativnimi znamkami št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !) po drugi.
17 V zvezi s tem je oddelek za ugovore dejansko ocenil, da so kljub večjemu razlikovalnemu učinku besedne znamke št. 39 615 324 (BIT) na nemškem trgu in enakosti zadevnih proizvodov (iz razreda 32) vidne, slišne in pojmovne razlike med zadevnima znakoma dovolj velike za izključitev vsake verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94. Oddelek za ugovore je torej ugotovil neobstoj verjetnosti zmede v Nemčiji med nemško besedno znamko št. 39 615 324 (BIT) in znamkami, za katere je zahtevana registracija. Enaka ugotovitev je po mnenju oddelka za ugovore nujna, če bi bilo treba upoštevati znamko BIT „z ugledom“ v Nemčiji, na katero se sklicuje družba Bitburger Brauerei v ugovorih zoper prijavljeni figurativni znamki.
18 Glede nemških besednih in figurativnih znamk št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !) je oddelek za ugovore ugotovil, da obsegata dodatne elemente glede na nemško besedno znamko št. 39 615 324 (BIT) in sta zato v vseh pogledih drugačne od prijavljenih znamk. Oddelek za ugovore je torej ugotovil neobstoj verjetnosti zmede v Nemčiji v zvezi z nemškima besednima in figurativnima znamkama št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !) ter prijavljenimi znamkami.
19 Glede člena 8(5) Uredbe št. 40/94 je družba Bitburger Brauerei v okviru prijavljene besedne znamke BUD ocenila, da so besedne in figurativne znamke št. 505 912 (BIT), št. 704 211 in št. 1 113 784 (Bitte ein Bit !), besedna znamka št. 39 615 324 (BIT) ter figurativna znamka Skupnosti št. 121 608 znane znamke, in na podlagi tega utemeljila ugovor. Oddelek za ugovore je menil, da dokaz o uporabi nemške besedne in figurativne znamke št. 505 912 (BIT) ni bil predložen in da se na člen 8(5) Uredbe št. 40/94 ni mogoče sklicevati. Dalje je glede prijave znamke Skupnosti št. 121 608 oddelek za ugovore ocenil, da ker je bila vložena istega dne kot prijavljena besedna znamka BUD (1. april 1996), ne gre za prejšnjo znamko v smislu člena 8(5) Uredbe št. 40/94, v povezavi s členom 8(2)(a)(i) iste Uredbe. Končno, ker je v členu 8(5) Uredbe št. 40/94 predvideno, da so zadevne znamke enake ali podobne, je oddelek za ugovore sklenil, da nemška besedna znamka št. 39 615 324 (BIT) ter nemški besedni in figurativni znamki št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !) ne morejo biti temelj ugovora na podlagi te določbe.
20 Dalje se je v okviru prijavljenih figurativni znamk družba Bitburger Brauerei sklicevala na znamko BIT, ki je znana v Nemčiji. Ker je v členu 8(5) Uredbe št. 40/94 predvideno, da so zadevne znamke enake ali podobne, je oddelek za ugovore sklenil, da znak BIT ne more biti temelj ugovora na podlagi te določbe.
IV – Odločba odbora za pritožbe
21 Dne 24. maja 2002 je družba Bitburger Brauerei vložila pritožbe zoper vsako od treh odločb oddelka za ugovore.
22 Družba Bitburger Brauerei je zahtevala razveljavitev izpodbijanih odločb v delu, kjer je bil ugovor zavrnjen glede proizvodov iz razreda 32.
23 S tremi odločbami, izdanimi 22. junija 2004 (zadeva R 453/2002‑2 za prijavo besedne znamke BUD, zadeva R 447/2002‑2 za prijavo figurativne znamke št. 1 in zadeva R 451/2002‑2 za prijavo figurativne znamke št. 2), vročenimi družbi Bitburger Brauerei 29. junija 2004 (v nadaljevanju: izpodbijane odločbe), je drugi odbor za pritožbe UUNT zavrnil pritožbe zoper odločbe oddelka za ugovore.
24 Najprej, glede dveh prijav znamk Skupnosti, na katere se je sklicevala družba Bitburger Brauerei nasproti prijavljeni besedni znamki BUD, je odbor za pritožbe menil, da ju ni mogoče obravnavati kot „prejšnje znamke“ v smislu člena 8(1) in (2) Uredbe št. 40/94 in tako utemeljiti razloge za ugovor iz člena 8(1)(b) in člena 8(5) Uredbe št. 40/94. Dalje je v treh izpodbijanih odločbah odbor za pritožbe menil, v nasprotju z oddelkom za ugovore, da je bila nemška besedna in figurativna znamka št. 505 912 (BIT) predmet ustrezne uporabe za ohranitev pravic, ki ji pripadajo.
25 Glede verjetnosti zmede je odbor za pritožbe ugotovil, da take verjetnosti v Nemčiji v zvezi s prijavljenimi znamkami in prejšnjimi nemškimi znamkami št. 505 912 in 39 615 324 (BIT) ni, in to kljub nekoliko močnejšemu razlikovalnemu učinku prejšnjih nemških znamk in enakosti ali podobnosti zadevnih proizvodov iz razreda 32. Presoja odbora za pritožbe temelji predvsem na vidnih in slišnih razlikah med znaki ter na neobstoju pojmovne podobnosti.
26 Po mnenju odbora za pritožbe je ista ugotovitev nujna – še toliko bolj – glede primerjave prijavljenih znamk in nemških znamk št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !), ki so sestavljene iz več besed.
27 Glede člena 8(5) Uredbe št. 40/94 je odbor za pritožbe v treh izpodbijanih odločbah menil, da je razlika med znaki taka, da ne bi smelo iti za vprašanje izkoriščanja ali oškodovanja razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnjih znamk. Tožeča stranka povrhu tega ni pojasnila, zakaj bi lahko nastalo tako izkoriščanje ali taka škoda.
Postopek in predlogi strank
28 Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Sodišče prve stopnje (peti senat) odločilo začeti ustni postopek in v okviru ukrepov organizacije postopka povabilo stranke, da odgovorijo na nekatera vprašanja in predložijo dokumente, kar so storile v dovoljenem roku.
29 Stranke so podale ustne vloge in odgovore na ustna vprašanja Sodišča prve stopnje na obravnavi z dne 17. januarja 2006.
30 Družba Bitburger Brauerei Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– izpodbijane odločbe razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
31 UUNT in družba Anheuser-Busch Sodišču prve stopnje predlagata, naj:
– tožbi zavrne;
– družbi Bitburger Brauerei naloži plačilo stroškov.
Pravo
I – Sklicevanje na nekatera procesna pisanja pred UUNT
32 Družba Anheuser-Busch se na koncu odgovorov splošno sklicuje na celoto trditev, dejstev in dokazov, ki jih je predložila UUNT v pisanjih z datumi 30. marca 1999, 2. februarja 2000, 18. julija 2000, 18. novembra 2002 in 19. avgusta 2003.
33 V zvezi s tem je treba spomniti, da mora tožba na podlagi člena 44(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje, ki se uporablja na področju intelektualne lastnine na podlagi členov 130(1) in 132(1) Poslovnika, vsebovati kratek povzetek tožbenih razlogov. V skladu z dobro ustaljeno sodno prakso velja, da čeprav je telo besedila tožbe glede posamičnih vprašanj lahko podprto in dopolnjeno s sklicevanjem na povzetke dokumentov, ki so ji priloženi, pa splošno sklicevanje na druge dokumente ne more odtehtati pomanjkanja bistvenih elementov pravnega utemeljevanja, ki morajo biti v tožbi v skladu z zgoraj navedenimi določbami (sodba Sodišča prve stopnje z dne 14. septembra 2004 v zadevi Applied Molecular Evolution proti UUNT (APPLIED MOLECULAR EVOLUTION), T‑183/03, ZOdl., str. II‑3113, točka 11).
34 Ta sodna praksa se prav tako lahko upošteva za odgovor druge stranke v postopku z ugovorom pred odborom za pritožbe, ko intervenira pred Sodiščem prve stopnje, v skladu s členom 46 Poslovnika, ki se uporablja za zadeve intelektualne lastnine v skladu s členom 135(1), drugi pododstavek, Poslovnika (sodba Sodišča prve stopnje z dne 13. julija 2004 v zadevi AVEX proti UUNT – Ahlers (a), T‑115/02, ZOdl., str. II‑2907, točka 11).
35 V skladu s tem so odgovori družbe Anheuser-Busch na tožbo nedopustni, če splošno sklicevanje v njih ni v zvezi s tožbenimi razlogi in trditvami, podanimi v odgovorih.
II – Sklicevanje na nekatere odločbe odborov za pritožbe UUNT
36 Družbi Bitburger Brauerei in Anheuser-Busch se v svojih pisanjih večkrat sklicujeta na prakso odločanja odborov za pritožbe UUNT.
37 V zvezi s tem je treba poudariti, da se odločbe odborov za pritožbe UUNT o registraciji znaka kot znamke Skupnosti v skladu z Uredbo št. 40/94 sprejemajo na podlagi izvajanja vezane pristojnosti, in ne pravice do prostega preudarka. Tako se mora zakonitost navedenih odločb presojati zgolj na podlagi te uredbe, in ne na podlagi njihove predhodne prakse odločanja (sodbi Sodišča z dne 15. septembra 2005 v zadevi BioID proti UUNT, C‑37/03 P, ZOdl., str. I‑7975, točka 47, in z dne 12. januarja 2006 v zadevi Deutsche SiSi-Werke proti UUNT, C‑173/04 P, ZOdl., str. I‑551, točka 48).
38 Sklicevanja družb Bitburger Brauerei in Anheuser-Busch so tako brez učinka.
III – Zakonitost izpodbijanih odločb
39 Tožbi družbe Bitburger Brauerei v združenih zadevah od T‑350/04 do T‑352/04 slonita na dveh tožbenih razlogih. Prvi tožbeni razlog je kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94. Drugi tožbeni razlog pa je kršitev člena 8(5) Uredbe št. 40/94.
A – Prvi tožbeni razlog, kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94
40 Prvi tožbeni razlog družbe Bitburger Brauerei je razdeljen na dva dela.
41 V prvem delu družba Bitburger Brauerei navaja, da je odbor za pritožbe storil napako, ko je ugotovil neobstoj verjetnosti zmede med prijavljenimi znamkami in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT).
42 V drugem delu družba Bitburger Brauerei navaja, da je odbor za pritožbe storil napako, ko je ugotovil neobstoj verjetnosti zmede med prijavljenimi znamkami in prejšnjima nemškima znamkama št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !).
1. Prvi tožbeni razlog glede verjetnosti zmede v zvezi s prijavljenimi znamkami in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT)
a) Trditve družbe Bitburger Brauerei
Upoštevna javnost
43 Sklicujoč se na sodno prakso v zvezi z verjetnostjo zmede družba Bitburger Brauerei natančno navaja, da so prejšnje znamke registrirane v Nemčiji in da so zadevni proizvodi proizvodi tekoče potrošnje. Zato družba Bitburger Brauerei meni, da je ciljna javnost povprečen nemški potrošnik, ki naj bi bil normalno osveščen ter razmeroma pazljiv in preudaren. Glede trditve v izpodbijanih odločbah, da povprečen potrošnik piva na splošno pozna znamke piva, ki mu ugajajo, in zna razlikovati med različnimi znamkami, družba Bitburger Brauerei meni, da če je odbor za pritožbe želel s tem povedati, da obstaja višja stopnja pozornosti glede zadevnih proizvodov, je to sklepanje napačno. Predvsem pa je v nasprotju s sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. januarja 2003 v zadevi Mystery Drinks proti UUNT – Karlsberg Brauerei (MYSTERY) (T‑99/01, Recueil, str. II‑43, točka 37), s katero je bilo ugotovljeno, da glede proizvodov „pivo“ in „brezalkoholne pijače“ iz razreda 32 pozornost nemškega potrošnika ni posebno velika.
Razlikovalni učinek znamke BIT
44 Družba Bitburger Brauerei poudarja velik razlikovalni učinek znamke BIT. V zvezi s tem, sklicujoč se na sodbo Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon (C‑39/97, Recueil, str. I‑5507), družba Bitburger Brauerei navaja, da razlikovalni učinek znamke izvira iz njenih posebnih lastnosti ali njenega poznavanja na trgu. V tej zadevi je odbor za pritožbe najprej menil, da izraz „bit“ razkriva normalen razlikovalni učinek. Upoštevajoč široko uporabo znamk, ki naj bi jo dokazala družba Bitburger Brauerei, naj bi bil ta razlikovalni učinek okrepljen s poznavanjem, doseženim na nemškem ozemlju. Družba Bitburger Brauerei meni, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da imata nemški znamki št. 505 912 in 39 615 324 (BIT) večji razlikovalni učinek. Vendar pa kvalifikacija odbora za pritožbe, s katero je bil ugotovljen „nekoliko“ okrepljen razlikovalni učinek, ni pravilna. Zaradi desetletne neprekinjene uporabe znamke BIT in visoke ravni oglaševanja, dokazane z ustreznimi listinami, naj bi bil BIT že julija 1996 ime, ki ga je po neusmerjeni raziskavi poznalo 83,3 % pivcev nemškega piva in po usmerjeni raziskavi 94,8 %. Iz tega je razvidno, da je BIT izjemno dobro poznana znamka, ki ima tako večji razlikovalni učinek.
Primerjava znakov
45 Družba Bitburger Brauerei se osredotoča na slišno primerjavo zadevnih znakov in najprej nasprotuje, v zadevah T‑351/04 in T‑352/04, ugotovitvi odbora za pritožbe, da prijavljenih figurativnih znamk ni mogoče slišno skrčiti le na izraz „bud“.
46 V zvezi s tem družba Bitburger Brauerei meni, da je odbor za pritožbe storil napako, ko je ugotovil, da naj bi upoštevni povprečni potrošnik imenoval prijavljeni figurativni znamki American Bud ali Anheuser-Busch Bud.
47 Družba Bitburger Brauerei najprej navaja, da se pri presoji verjetnosti zmede glede sestavljenih znamk ne upošteva in ne primerja z drugo znamko le ena sestavina sestavljene znamke, temveč je treba nasprotno opraviti tako primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, obravnavnih v njihovi celoti. To pa ne izključuje tega, da lahko nad celotnim vtisom, ki ga na upoštevno javnost naredi sestavljena znamka, prevlada ena od njenih sestavin (sklep Sodišča z dne 28. aprila 2004 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT, C‑3/03 P, Recueil, str. I‑3657, točka 32, in sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, Recueil, str. II‑4335, točki 33 in 34). Pri presoji prevladujočega značaja enega ali več elementov sestavljene znamke pa je treba upoštevati predvsem posebne lastnosti vsakega od elementov in jih primerjati z lastnostmi drugih (zgoraj navedena sodba MATRATZEN, točka 35).
48 Dalje družba Bitburger Brauerei ocenjuje, da je iz sodne prakse Sodišča prve stopnje mogoče sklepati, da pri kombinaciji dveh besed obstaja verjetnost zmede v zvezi s prejšnjo znamko, sestavljeno iz samo ene besede, ko sta si eden od elementov kombinacije besed in prejšnja besedna znamka enaka ali podobna. V oporo tej trditvi se sklicuje na sodbo Sodišča prve stopnje z dne 25. novembra 2003 v zadevi Oriental Kitchen proti UUNT – Mou Dybfrost (KIAP MOU) (T‑286/02, Recueil, str. II‑4953, točka 39).
49 V zadevi družba Bitburger Brauerei zatrjuje, da je prevladujoči element prijavljenih figurativnih znamk pojem „bud“. Še posebej za prijavljeno figurativno znamko št. 1, ki vsebuje izraza „american“ in „bud“, družba Bitburger Brauerei poudarja, da je izraz „american“ preprosta označba geografskega izvora in je zato opisna. Izraz „bud“ naj bi tako najbolj pritegnil pozornost ciljne javnosti. Glede prijavljene figurativne znamke št. 2, ki vsebuje izraza „anheuser-busch“ in „bud“, družba Bitburger Brauerei navaja, da je izraz „bud“ postavljen v ospredje na grafični ravni zaradi svojega osrednjega položaja in dejstva, da je obkrožen z dvema puščicama (na desni in levi). Poleg tega potrošnik izraz „bud“ lažje izgovarja in si ga zapomni.
50 Tako iz zaključka, da je besedni element „bud“ prevladujoči element prijavljenih figurativnih znamk (zadevi T‑351/04 in T‑352/04), in ker je prijavljena besedna znamka BUD (zadeva T‑350/04) sestavljena izključno iz besede „bud“, družba Bitburger Brauerei predlaga enake trditve v vseh treh zadevah in nasprotuje ugotovitvi v izpodbijanih odločbah, po kateri naj v zadevi ne bi obstajala verjetnost zmede v zvezi s prejšnjimi znamkami BIT.
51 V zvezi s tem naj bi odbor za pritožbe, ker je ugotovil, da so slišne razlike med „bud“ in „bit“ dovolj velike zaradi samoglasnikov „u“ in „i“, napačno začel razdrobljeno analizo posameznih črk, namesto da bi preučil izgovarjavo besede v njeni celoti. Družba Bitburger Brauerei se sklicuje v zvezi s tem na zgoraj v točki 43 navedeno sodbo MYSTERY (točka 46). V tej zadevi so skupni elementi dveh znakov številčno v večini: vsak znak je sestavljen iz enozložne besede iz treh črk; intonacija in slišni ritem sta enaka; obe znamki se začneta s črko „b“ in njun končni glas se izgovarja enako. V teh okoliščinah naj bi bilo nepojmljivo, da je odbor za pritožbe lahko v točki 51 izpodbijanih odločb ugotovil, da obstajajo „velike razlike“ med primerjanima znakoma.
52 Družba Bitburger Brauerei vztraja, da se v nemščini soglasnik „d“ izgovarja kot soglasnik „t“, ker je postavljen na konec besede. Tako edina razlika leži v samoglasnikih „u“ in „i“ zadevnih znakov. Družba Bitburger Brauerei, sklicujoč se na dejstvo, da je treba upoštevati celoten slišni vtis znakov, poudarja, da imata „bit“ in „bud“ kratko intonacijo in se izgovarjata „bitt“ oziroma „butt“. Ker sta samoglasnika „i“ in „u“ obkrožena s prevladujočima glasovoma zapornikoma „b“ in „t“, družba Bitburger Brauerei meni, da celotni slišni vtis znakov dajejo soglasniki.
53 V teh okoliščinah naj bi bili skupni elementi obeh znakov prevladujoči in bo potrošnik, ki ima v spominu nepopolno sliko ene od dveh znamk, ti zamešal, ker sta enozložni, imata enako število črk in so začetni in končni glasovi enaki. Družba Bitburger Brauerei dodaja, da so enozložne znamke redke v sektorju piva. Zato bi se moral potrošnik, soočen z enozložno znamko, spomniti prejšnjih zadevnih znamk predvsem zato, ker se primerjani znamki ujemata skoraj v celoti.
54 Končno, potem ko je osredotočila svojo obrazložitev na slišno podobnost zadevnih znakov, družba Bitburger Brauerei navaja, da na vidni ravni grafični elementi in sekundarni besedni elementi (v tem primeru „american“ in „anheuser-busch“ za prijavljeni figurativni znamki) niso pomembni za presojo verjetnosti zmede na vidni ravni. V teh okoliščinah družba Bitburger Brauerei za tri znamke, za katere je zahtevana registracija, trdi, da bi morala biti opravljena vidna primerjava med znakoma „bit“ in „bud“, ki sta si vsaj malo tiskarsko podobna. Oba imata enako začetnico „b“ in sta sestavljena iz treh črk. Značilne za črki „i“ in „u“ so pokončne linije, črki „t“ in „d“ pa imata navpičen osnovni element in poševno črto. Zato naj bi obstajala vsaj majhna vidna podobnost med zadevnima znakoma, ki zadostuje za ugotovitev verjetnosti zmede glede na soodvisnost zadevnih dejavnikov.
Verjetnost zmede
55 Družba Bitburger Brauerei na podlagi sodbe Sodišča z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer (C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 28) ocenjuje, da je slišna podobnost zadevnih znakov dovolj velika za obstoj verjetnosti zmede. Posebno velika naj bi bila, kjer se pivo naroča ustno, torej v gostinskih obratih. Družba Bitburger Brauerei se v zvezi s tem sklicuje na zgoraj v točki 43 navedeno sodbo MYSTERY (točka 48), ki določa: „[z]adostuje, da obstaja verjetnost zmede, in ne da je zmeda ugotovljena. Če se zadevni proizvodi tudi potrošijo na podlagi ustnega naročila, sama slišna podobnost zadevnih znakov zadostuje za nastanek verjetnosti zmede.“ Družba Bitburger Brauerei tudi poudarja, da je v gostinskih obratih hrupno in da ta dejavnik vpliva na slišno zaznavo zadevnih znakov. Odbor za pritožbe naj ne bi namenil dovolj pozornosti posebnim razmeram, v katerih se zadevni proizvodi prodajajo.
56 Na tem temelju družba Bitburger Brauerei meni, da verjetnost zmede obstaja samo zaradi podobnosti zadevnih znakov, ki izvira iz skupnih elementov na slišni ravni. Če imajo, kot v tej zadevi, prejšnje znamke nadpovprečen razlikovalni učinek in so zadevni proizvodi enaki, družba Bitburger Brauerei, sklicujoč se na zgoraj v točki 55 navedeno sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer (točka 21) in sodbi Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Institut für Lernsysteme proti OHMI – Educational Services (ELS) (T‑388/00, Recueil, str. II‑4301, točka 77) in z dne 3. julija 2003 v zadevi Alejandro proti UUNT – Anheuser-Busch (BUDMEN) (T‑129/01, Recueil, str. II‑2251, točka 59), ocenjuje, da prejšnje znamke uživajo širše varstvo. Zlasti družba Bitburger Brauerei poudarja, da je Sodišče ugotovilo, da velik razlikovalni učinek prejšnje znamke govori v prid – in ne proti – verjetnosti zmede.
57 Dalje družba Bitburger Brauerei navaja dejstvo, da je zaključek odbora za pritožbo v nasprotju s sodbo Bundesgerichtshof (nemško vrhovno zvezno sodišče) z dne 26. aprila 2001 v zadevi Bit proti Bud (I ZR 212/98, str. od 465 do 470, v nadaljevanju: sodba Bundesgerichtshof). Še zlasti družba Bitburger Brauerei navaja, da je Bundesgerichtshof ugotovilo, da obstaja slišna verjetnost zmede med besedama „bit“ in „bud“, saj sta začetna glasova enaka, končna glasova pa se v običajni nemški izgovorjavi ujemata. Glasovna razlika v samoglasnikih obeh besed naj bi bila dalje nadomeščena z nadpovprečnim razlikovalnim učinkom prejšnje znamke in z dejstvom, da sta zajeta proizvoda enaka.
58 Družba Bitburger Brauerei pritrjuje, da odločbe nacionalnih sodišč v okviru tega postopka niso zavezujoče. Pa vendar presoja Bundesgerichtshof verjetnosti zmede med BIT in BUD temelji prav na pravilih, ki jih je razvilo Sodišče, posebej teh v zvezi z upoštevanjem celotnih okoliščin zadeve in soodvisnostjo različnih zadevnih dejavnikov. Družba Bitburger Brauerei dodaja, da je drugi odbor za pritožbe UUNT v drugi zadevi upošteval sodbo nacionalnega sodišča (odločba z dne 11. septembra 2003 v zadevi Kabel 1 proti ARD 1, R 70/2002‑2).
b) Trditve UUNT in družbe Anheuser-Busch
59 UUNT in družba Anheuser-Busch nasprotujeta trditvam družbe Bitburger Brauerei in v bistvu menita, da so vidne in slišne razlike ter neobstoj pojmovne podobnosti zadevnih znakov zadostni za izključitev verjetnosti zmede kljub enakosti ali podobnosti zadevnih proizvodov.
60 Družba Anheuser-Busch dalje nasprotuje ugotovitvi odbora za pritožbe, po kateri naj bi imeli prejšnji nemški znamki št. 505 912 in 39 615 324 (BIT) velik razlikovalni učinek. Družba Anheuser-Busch posebej navaja, da se dokumenti, predloženi UUNT, sklicujejo na znamko Bitburger, in ne na znamko BIT. Družba Anheuser-Busch ugovarja tudi pomembnosti, po eni strani, sodne izjave enega od uslužbencev družbe Bitburger Brauerei in, po drugi strani, tržne raziskave iz julija 1996, ki naj bi dokazovali ugled znamke BIT v Nemčiji.
61 Družba Anheuser-Busch poleg tega vztraja pri značilnostih nemškega trga piva in še zlasti pri zelo veliki potrošnji tega proizvoda. Družba Anheuser-Busch iz tega sklepa, da je povprečen nemški potrošnik piva „poznavalec“.
62 Končno, UUNT trdi, da se izpodbijane odločbe oddaljujejo od sodbe Bundesgerichtshof, kar zadeva celotno presojo verjetnosti zmede. Družba Anheuser-Busch meni, da odločitve nacionalnih sodišč ne zavezujejo UUNT ali Sodišča prve stopnje v okviru uporabe Uredbe št. 40/94.
c) Presoja Sodišča prve stopnje
63 Na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 se na podlagi ugovora imetnika prejšnje znamke zavrne registracija prijavljene znamke, „če zaradi njene enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih ti znamki določata, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, kjer je varovana prejšnja znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko“.
64 V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni verjetnost zmede verjetnost, da bo javnost morda mislila, da proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali v nekaterih primerih iz ekonomsko povezanih podjetij.
65 V skladu s to sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito, v skladu s tem, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, in upoštevati vse upoštevne dejavnike v zadevi, med drugim soodvisnost med podobnostjo znakov in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 31 do 33 in tam navedena sodna praksa).
66 Dalje je treba spomniti, da je verjetnost zmede tem večja, čim večji razlikovalni učinek ima prejšnja znamka (sodba Sodišča prve stopnje z dne 21. aprila 2005 v zadevi Ampafrance proti UUNT – Johnson & Johnson (monBeBé), T‑164/03, ZOdl., str. II‑1401, točka 70, in po analogiji sodba Sodišča z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL, C‑251/95, Recueil, str. I‑6191, točka 24). Znamke, ki imajo velik razlikovalni učinek bodisi same po sebi bodisi zaradi prepoznavnosti znamke na trgu, uživajo torej širše varstvo kot znamke, katerih razlikovalni učinek je manjši (zgoraj navedena sodba monBeBé, točka 70, in po analogiji sodbi Canon, točka 44 zgoraj, točka 18, in Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 55 zgoraj, točka 20).
67 Glede na to, da so bile prejšnje znamke registrirane z učinkom v Nemčiji, je javnost, ki jo je treba upoštevati pri presoji verjetnosti zmede, javnost te države članice.
68 Poleg tega so ponavadi zadevni proizvodi predmet široke distribucije, od oddelka z živili velike prodajalne do barov in kavarn (glej v tem smislu za razrede proizvodov, ki vključujejo pivo, sodbo Sodišča prve stopnje z dne 9. marca 2005 v zadevi Osotspa proti UUNT − Distribution & Marketing (Hai), T‑33/03, ZOdl., str. II‑763, točka 44). V teh okoliščinah je ciljna javnost povprečni potrošnik, ki je normalno ozaveščen in razumno pozoren (glej v zadevi, ki se tudi nanaša na pivo, zgoraj v točki 43 navedeno sodbo MYSTERY, točki 32 in 37, in v zadevi, ki se nanaša na alkoholne pijače, sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. februarja 2005 v zadevi Lidl Stiftung proti UUNT − REWE-Zentral (LINDENHOF), T‑296/02, ZOdl., str. II‑563, točka 45).
69 Torej je odbor za pritožbe pravilno menil, da je „upoštevni potrošnik zadevnih proizvodov povprečen nemški potrošnik“ (točka 40 izpodbijane odločbe v zadevi T‑352/04 in točka 41 izpodbijanih odločb v zadevah T‑350/04 in T‑351/04). Iz istih razlogov se lahko ugotovitvi odbora za pritožbe, da upoštevna javnost ni sestavljena iz „poznavalcev“, le potrdi (iste točke izpodbijanih odločb).
70 Treba je še spomniti, da se mora pri celoviti presoji verjetnosti zmede upoštevati okoliščina, da ima povprečen potrošnik le redko priložnost neposredno primerjati različne znamke, ampak se mora zanesti na nepopolno podobo, ki jo je ohranil v spominu (zgoraj v točki 55 navedena sodba Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 26).
71 Ob upoštevanju predhodnih razmislekov je treba preizkusiti, ali je, kot navaja družba Bitburger Brauerei, odbor za pritožbe v tej zadevi storil napako pri presoji verjetnosti zmede.
i) Podobnost zadevnih proizvodov
72 Treba je spomniti, da je družba Bitburger Brauerei sprožila postopek zoper vse odločbe oddelka za ugovore pred odborom za pritožbe le v delu, kjer je bil ugovor zavrnjen za proizvode iz razreda 32. Gre za iste proizvode, na katere se nanaša ta zadeva.
73 V zvezi s tem izpodbijane odločbe pravilno navajajo, da „[s]o zadevni proizvodi enaki ali podobni“ (točka 40 izpodbijanih odločb v zadevah T‑350/04 in T‑351/04 ter točka 39 izpodbijane odločbe v zadevi T‑352/04). Tej presoji odbora za pritožbe stranke ne nasprotujejo.
ii) Podobnost zadevnih znamk
74 Iz sodne prakse je razvidno, da mora celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, slišno ali pojmovno podobnost zadevnih znamk, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga te ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (sodbi SABEL, točka 66 zgoraj, točka 23, in Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 55 zgoraj, točka 25).
Vidna podobnost zadevnih znamk
– Vidna podobnost med prijavljeno besedno znamko BUD in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT)
75 Odbor za pritožbe je sledil obrazložitvi oddelka za ugovore in družbe Anheuser-Busch ter poudaril naslednje premisleke:
„Znamki sta dejansko enako dolgi, vendar so njune razlike bolj pomembne od njunih podobnosti. Obe znamki se začneta z isto črko, vendar se v preostalih razlikujeta. Potrošnik bo to vidno razliko opazil.“ (točka 42 izpodbijane odločbe v zadevi T‑350/04)
76 Najprej je treba poudariti, kot pravilno ugotavlja odbor za pritožbe, da imata elementa „bud“ in „bit“ skupno prvo črko, torej črko „b“.
77 Drugič, kot tudi pravilno ugotavlja odbor za pritožbe, sta enozložna izraza „bit“ in „bud“ enako dolga, saj sta sestavljena iz treh črk. Natančnejša analiza vodi do ugotovitve, kot je navedla družba Anheuser-Busch, da je znak BUD v resnici daljši od znaka BIT. Vendar take razlike povprečen nemški potrošnik ne bo opazil.
78 Tretjič, drži, kot je v bistvu ugotovil odbor za pritožbe, da se zadevna znaka razlikujeta v zadnjih črkah (in sicer „ud“ v prijavljeni besedni znamki BUD in „it“ v prejšnjih nemških znamkah), čeprav je, kot navaja družba Bitburger Brauerei, zadevnim črkam skupno, da so delno sestavljene iz pokončnih linij.
79 Upoštevajoč celoto teh elementov je treba ugotoviti, da sta zadevna znaka opazno različna, predvsem glede na dejstvo, da sta dve od treh črk, ki ju sestavljajo, različni. Kot pravilno navaja odbor za pritožbe, so te razlike pomembnejše od podobnosti zadevnih znakov. Upoštevni potrošnik bo te razlike zaznal. Tako je treba zaključiti, da je podobnost prijavljene besedne znamke BUD in prejšnjih nemških znamk št. 505 912 in 39 615 324 (BIT) mogoče kvalificirati kvečjemu kot majhno podobnost. Družba Bitburger Brauerei dalje sama v svojih tožbah navaja, da je vidna podobnost zadevnih znamk „bežna“.
80 Glede prejšnje nemške besedne in figurativne znamke št. 505 912, ki pomeni zapis, na podlagi katerega je vidna podobnost z besedno znamko BUD še zmanjšana, je treba dodati, da je to znamko, kot je ugotovil odbor za pritožbe, uporabljala družba Bitburger Brauerei v različnih oblikah, od katerih ena ni imela posebnega zapisa.
– Vidna podobnost med prijavljenimi figurativnimi znamkami in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT)
81 Odbor za pritožbe je izrazil naslednje premisleke:
„Prijavljena znamka je kompleksna označba, ki ne more biti skrčena le na besedo ‚bud‘. Čeprav je ‚bud‘razlikovalni element znamke, vidno ne prevlada v znamki na mestu, kjer je zaradi njenih drugih sestavnih elementov, in sicer podrobne grafične predstavitve v zgornjem delu znamke ter sestave zanimivih barv, popolnoma odrinjen v ozadje. Potrošnik zazna znamko v celoti in s tem dobi splošen vtis. Tudi če bi skrčili znamko na besedne elemente (American Bud ali Anheuser-Busch Bud), bi še vedno obstajala pomembna vidna razlika med to besedno kombinacijo in kratko nasprotujočo znamko (BIT).“ (Točka 42 izpodbijane odločbe v zadevi T‑351/04 in točka 41 izpodbijane odločbe v zadevi T‑352/04.)
82 Najprej je treba navesti, da čeprav povprečen potrošnik ponavadi zazna znamko kot celoto in ne preučuje njenih posameznih podrobnosti, presoja verjetnosti zmede upošteva med drugim razlikovalne in prevladujoče elemente zadevne znamke (zgoraj v točki 66 navedena sodba SABEL, točka 23), in sicer zato, ker si na splošno lažje zapomnimo prevladujoče in razlikovalne značilnosti znaka (glej v tem smislu sodbi Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Oberhauser proti UUNT − Petit Liberto (Fifties), T‑104/01, Recueil, str. II‑4359, točki 47 in 48, in z dne 6. oktobra 2004 v združenih zadevah New Look proti UUNT – Naulover (NLSPORT, NLJEANS, NLACTIVE in NLCollection), od T‑117/03 do T‑119/03 in T‑171/03, ZOdl., str. II‑3471, točka 39).
83 V tem primeru je treba ugotoviti, da so besedni elementi „american“ in „bud“ (prijavljena figurativna znamka št. 1) ali „anheuser-busch“ in „bud“ (prijavljena figurativna znamka št. 2) na sredini prijavljenih figurativnih znamk. Poleg tega so napisani z velikimi črkami modre barve na beli podlagi, zaradi česar ti izrazi vidno izstopajo, in to še toliko bolj, ker je ozadje prijavljene znamke rdeče barve.
84 Drugi besedni elementi na beli podlagi, in sicer ime in naslov družbe Anheuser-Busch, so pod izrazoma „american“ in „bud“ (prijavljena figurativna znamka št. 1) oziroma „anheuser-busch“ in „bud“ (prijavljena figurativna znamka št. 2) in so napisani s precej manjšimi črkami. Enako velja za besedne elemente v zgornjem delu figurativne znamke, posebej črki „ab“, ki sta poleg tega postavljeni na sredino znaka. Beseda „genuine“ se pojavi dvakrat, na vsaki strani belega pravokotnika, kjer sta besedi „american“ in „bud“ (prijavljena figurativna znamka št. 1) oziroma „anheuser-busch“ in „bud“ (prijavljena figurativna znamka št. 2). Vendar je ta beseda postavljena navpično, tako da jo je težje prebrati.
85 Figurativni elementi v zgornjem delu prijavljene znamke predstavljajo grb, ki ga poudarja geslo. Ti elementi so dekorativni deli etikete in jih ni mogoče šteti za njeno glavno sestavino.
86 Zato je treba ugotoviti, da so prevladujoči elementi dveh zadevnih znamk sestavljeni iz besednih elementov „american“ in „bud“ (prijavljena figurativna znamka št. 1) oziroma „anheuser-Busch“ in „bud“ (prijavljena figurativna znamka št. 2).
87 V tem okviru ob domnevi, da je mogoče ugotoviti, da je beseda „bud“ edini razlikovalni element med prevladujočimi besednimi elementi in zato bolj pritegne pozornost upoštevne javnosti, je mogoče zaključiti kvečjemu, da obstaja majhna vidna podobnost med zadevnima znamkama, ker je bila majhna vidna podobnost že ugotovljena v točki 79 zgoraj med besedno znamko BUD in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT).
88 Vendar je treba pri vidni presoji celote zadevnih znakov poudariti precej zapleteno naravo prijavljenih figurativnih znamk, ki kot mešani znaki niso sestavljene le iz navedenih besednih elementov, temveč tudi iz več figurativnih elementov zelo različnih barv (glej v tem smislu zgoraj v točki 82 navedeno sodbo Fifties, točka 38).
89 Upoštevajoč celoto teh elementov je treba ugotoviti, da si prijavljeni figurativni znamki in prejšnji nemški znamki št. 505 912 in 39 615 324 (BIT) niso vidno podobne.
Slišna podobnost zadevnih znamk
– Slišna podobnost med prijavljeno besedno znamko BUD in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT)
90 Odbor za pritožbe je v točkah 43 in 44 izpodbijane odločbe glede prijavljene besedne znamke BUD menil:
„43. Glede slišne primerjave med znamkama odbor ocenjuje, da obstaja zadosten odmik med prijavljeno znamko BUD in nasprotujočo znamko BIT. Na slišni ravni se samoglasnika ‚i‘ in ‚u‘ med seboj jasno razlikujeta. Razlika, ki jo ustvarjata ti črki v izrazih ‚bud‘ in ‚bit‘, obeh sestavljenih iz treh črk, zadostuje, da potrošnik ugotovi razloček.
44. Iz sodbe Sodišča prve stopnje [ELS, točka 56 zgoraj] ni mogoče sklepati drugače. V tej zadevi je Sodišče prve stopnje ugotovilo, da se ‚e‘ in ‚i‘ izgovarjata podobno in da obstaja popolna skladnost med glasovi soglasnikov ‚l‘ in ‚s‘ znakov (glej točko 71). Nasprotno se samoglasnika ‚i‘ in ‚u‘ (oziroma ‚a‘ pri angleški izgovarjave) ne izgovarjata enako. Poleg tega ni popolne skladnosti med soglasniki. Razlike so dovolj velike, saj se zadevni proizvodi naročajo v restavracijah.“
91 Prvič, treba je poudariti, da sta začetnici zadevnih znakov enaki in da se njuna izgovarjava v nemščini ne razlikuje.
92 Drugič, črki „i“ (v znaku BIT) in „u“ (v znaku BUD) se v nemščini izgovarjata različno. Tej razliki v izgovarjavi družba Bitburger Brauerei ne ugovarja.
93 Tretjič, izgovorjava črk „t“ (v znaku BIT) in „d“ (v znaku BUD) je v tem primeru podobna, vendar pa njuna izgovarjava ni popolnoma enaka. Dokazi v zvezi s tem so bili predloženi med postopkom pred organi UUNT.
94 Četrtič, treba je poudariti, da utemeljitev odbora za pritožbe ne temelji le na samem dejstvu, da se črki „i“ in „u“ izgovarjata različno. Odbor za pritožbe je v bistvu pravilno upošteval dejstvo, da sta izraza „bit“ in „bud“ „sestavljena iz treh črk“ (točka 43 izpodbijanih odločb). S tega vidika, v nasprotju z navedbami družbe Bitburger Brauerei, nič ne omogoča zaključka, da igrata črki „i“ in „u“, ki sta edina samoglasnika zadevnih znakov, nepomembno vlogo pri celotni izgovarjavi izrazov „bit“ in „bud“.
95 V okviru celotne izgovarjave navedeni elementi vodijo do ugotovitve, da obstaja omejena slišna podobnost med prijavljeno besedno znamko BUD in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT). Vendar kot je pravilno navedel odbor za pritožbe, je razlika pri izgovorjavi samoglasnikov „i“ in „u“ v zadevnih znakih, sestavljenih iz treh črk, dovolj velika, da upoštevni potrošnik zazna razloček na slišni ravni.
– Slišna podobnost med prijavljenima figurativnima znamkama in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT)
96 Odbor za pritožbe je v točki 43 določbe v zvezi s prijavljeno figurativno znamko št. 1 navedel:
„[...] Odbor ocenjuje, da naj bi upoštevni potrošnik izgovarjal prijavljeno znamko ‚american bud‘, kar naredi zadosten odmik od nasprotujoče znamke z enim zlogom, ‚BIT‘. Tudi če bi bila prijavljena znamka skrčena na besedo ‚bud‘, bi znamki ohranili zadostno razliko med seboj. Dejansko se slišno samoglasnika ‚i‘ in ‚u‘ drug od drugega jasno razlikujeta. Na podlagi razlike, ki jo ustvari ta črka v izrazih ‚bud‘ in ‚bit‘, ki sta oba sestavljena iz treh črk, zadostuje, da potrošnik ugotovi razloček.“
97 Odbor za pritožbe je v točkah 42 in 43 odločbe v zvezi s prijavljeno figurativno znamke št. 2 navedel:
„42. [...] Odbor ocenjuje, da naj bi upoštevni potrošnik izgovarjal prijavljeno znamko ‚anheuser busch bud‘, kar naredi zadosten odmik od kratke nasprotujoče znamke, BIT. Odbor ocenjuje, da ni razloga, da bi povprečni potrošnik pri izgovoru skrajšal ime ‚anheuser busch bud‘ tako, da bi uporabil le zadnjo besedo tega, torej ‚bud‘. Dalje tudi ni razloga, da potrošnik, čeprav bi imel besedi ‚anheuser‘ in ‚busch‘ za priimka, teh ne bi izgovoril. Dejansko priimki brez najmanjšega dvoma igrajo vlogo dela znamke.
43. Tudi če bi bila prijavljena znamka skrčena na besedo ‚bud‘, bi znamki ohranili zadostno razliko med seboj. Dejansko se slišno samoglasnika ‚i‘ in ‚u‘ drug od drugega jasno razlikujeta. Na podlagi razlike, ki jo ustvari ta črka v izrazih ‚bud‘ in ‚bit‘, ki sta oba sestavljena iz treh črk, zadostuje, da potrošnik ugotovi razloček.“
98 Dalje je odbor za pritožbe v točki 44 dveh izpodbijanih odločb v zvezi s prijavljenima figurativnima znamkama dodal, kot je to storil v odločbi v zvezi s prijavljeno besedno znamko BUD:
„Iz sodbe Sodišča prve stopnje [ELS, točka 56 zgoraj] ni mogoče sklepati drugače. V tej zadevi je Sodišče prve stopnje ugotovilo, da se ‚e‘ in ‚i‘ izgovarjata podobno in da obstaja popolna skladnost med glasovi soglasnikov ‚l‘ in ‚s‘ znakov (glej točko 71). Nasprotno se samoglasnika ‚i‘ in ‚u‘ […] ne izgovarjata enako. Poleg tega ni popolne skladnosti med soglasniki. Razlike so dovolj velike, saj se zadevni proizvodi naročajo v restavracijah.“
99 Najprej je treba navesti, da se lahko figurativna znamka, če je sestavljena iz enega ali več besednih elementov, predstavi ustno (sodba Sodišča prve stopnje z dne 4. maja 2005 v zadevi Chum proti UUNT – Star TV (STAR TV), T‑359/02, ZOdl., str. II‑1515, točka 49).
100 Ob domnevi, da je mogoče zaključiti, da je izraz „bud“ edini razlikovalni element med prevladujočimi besednimi elementi „american“ in „bud“ oziroma „anheuser-busch“ in „bud“ prijavljenih figurativnih znamk in zato bolj pritegne pozornost upoštevne javnosti, je mogoče zaključiti kvečjemu, upoštevajoč pri tem zaključek v točki 95 zgoraj o slišni podobnosti med prijavljeno besedno znamko BUD in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT), da obstaja omejena vidna podobnost med prijavljenima figurativnima znamkama in navedenima prejšnjima znamkama. Kot je bilo tudi navedeno v točki 95 zgoraj, je razlika pri izgovarjavi samoglasnikov „i“ in „u“ v zadevnih znakih dovolj velika, da upoštevni potrošnik zazna razloček na slišni ravni.
Pojmovna podobnost zadevnih znamk
101 Odbor za pritožbe je v točki 45 izpodbijanih odločb navedel, da pojmovna podobnost med prijavljenimi znamkami in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT) ne obstaja.
102 Prejšnji nemški znamki št. 505 912 in 39 615 324 (BIT) imata lahko več pojmovnih pomenov. Družba Anheuser-Busch v zvezi s tem navaja, da izraz „bit“ upoštevna javnost lahko dojame bodisi kot enoto, ki se uporablja v računalništvu, bodisi kot sklicevanje na mesto Bitburg. Ta različna pomena sta razvidna tudi iz tržne raziskave, ki je bila izvedena na predlog družbe Bitburger Brauerei in predložena organom UUNT.
103 V prijavljenih znamkah je treba najprej ugotoviti, da se ne zdi, da bi imel izraz „bud“ kakšen poseben pomen v upoštevni javnosti. Stranke niso predložile nobenega dokaza, ki bi govoril proti temu zaključku.
104 Zato je treba za prijavljeno besedno znamko BUD ugotoviti, da v upoštevni javnosti ne bo imela posebnega pojmovnega pomena.
105 Kar zadeva prijavljeni figurativni znamki, tudi če lahko da izraz „american“ (figurativna znamka št. 1) misliti, da so zadevni proizvodi ameriškega izvora, v vsakem primeru pa ameriškega značaja, in lahko izraza „anheuser-busch“ (figurativna znamka št. 2) del javnosti razume, kot da se nanašata na podjetje, ki izdeluje zadevne proizvode, povezava teh izrazov z izrazom „bud“ ne bi imela posebnega pojmovnega pomena. Noben element nikakor ne da misliti, da bi imeli ti izrazi kot celota pojmovni pomen, podoben pojmovnim pomenom, ki se predvidevajo za prejšnji nemški znamki št. 505 912 in 39 615 324 (BIT).
106 Glede na te elemente je treba ugotoviti, da si prijavljene znamke in prejšnji nemški znamki št. 505 912 in 39 615 324 (BIT) pojmovno niso podobne.
Sklep o podobnosti zadevnih znamk
107 Z vidika vseh navedenih razmislekov in na podlagi celotne presoje zadevnih znamk, upoštevajoč očitne razlike, ki razločujejo zadevne znamke, in neobstoj pojmovne podobnosti med njimi, je treba ugotoviti:
– prijavljena besedna znamka BUD in prejšnji nemški znamki št. 505 912 in 39 615 324 (BIT) so si, čeprav med njimi obstaja majhna vidna in slišna podobnost, kot celota različne;
– prijavljeni figurativni znamki in prejšnji nemški znamki št. 505 912 in 39 615 324 (BIT) so si, čeprav med njimi obstaja majhna vidna in slišna podobnost, kot celota različne.
108 Zato je treba zaključiti, da si prijavljene znamke in prejšnji nemški znamki št. 505 912 in 39 615 324 (BIT) niso podobne.
iii) Verjetnost zmede
109 Upoštevajoč že ugotovljene razlike med prijavljenimi znamkami in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT), je treba ugotoviti, da kljub obstoju majhne vidne in slišne podobnosti ni verjetnosti zmede, in to kljub enakosti ali podobnosti zadevnih proizvodov in kljub morebitnemu velikemu razlikovalnemu učinku prejšnjih znamk.
110 Trditve družbe Bitburger Brauerei tega zaključka ne morejo izpodbiti.
111 Glede prodajnih razmer zadevnih proizvodov, še posebej glede vprašanja, ali se ti proizvodi naročajo v glavnem ustno in ali lahko dejavnik hrupa vpliva na slišno zaznavo potrošnikov, zadostuje navesti, da so navedbe družbe Bitburger Brauerei preproste trditve, ki ne temeljijo na nobenem dokazu, ki naj bi bil v ustreznem času predložen organom UUNT.
112 Dalje družba Bitburger Brauerei ni predložila najmanjšega dokaza, da se njeni proizvodi na splošno prodajajo tako, da javnost znamke vidno ne zazna. V zvezi s tem je treba navesti, da čeprav so bari in restavracije pomembne prodajne poti za proizvode družbe Bitburger Brauerei, je ugotovljeno, da bo lahko potrošnik vidno zaznal zadevno znamko na teh mestih, predvsem s preučevanjem steklenice, ki jim bo postrežena, ali posredno na podlagi česa drugega (kozarci, oglasi itd.). Poleg tega in predvsem se ni ugovarjalo, da bi bili bari in restavracije edine prodajne poti zadevnih proizvodov. Ti proizvodi se prodajajo tudi v supermarketih ali na drugih maloprodajnih mestih. Treba je ugotoviti, da lahko ob dejanskem nakupu potrošniki znamki vidno zaznajo, saj je pijača razstavljena na policah (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 24. novembra 2005 v zadevi Simonds Farsons Cisk proti UUNT – Spa Monopole (KINJY by SPA), T‑3/04, ZOdl., str. II‑4837, točke od 57 do 59). Zato je treba trditev družbe Bitburger Brauerei v zvezi s prodajnimi razmerami zadevnih proizvodov v vsakem primeru zavrniti.
113 Drugič, kar zadeva velik razlikovalni učinek prejšnjih znamk in sklicevanje družbe Bitburger Brauerei na sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 55 zgoraj, je treba poudariti, da je Sodišče v točki 28 te sodbe ugotovilo, da glede na stopnjo razlikovalnosti prejšnjih znamk „[n]e bi bilo izključeno, da bi lahko sama slušna podobnost znamk ustvarila verjetnost zmede“. Iz te sodbe je razvidno, prvič, da je hipotetični primer, ki ga je predvidevalo Sodišče, samo možnost, ki mora upoštevati druge pomembne dejavnike tega primera, in drugič, da je Sodišče predvidelo primer, kjer so si zadevne znamke slišno podobne. V zadevnih primerih, kljub morebitnemu velikemu razlikovalnemu učinku prejšnjih znamk, zgoraj navedene razlike med zadevnimi znamkami v okviru celotne analize verjetnosti zmede izključujejo obstoj take zmede med znamkami v Nemčiji.
114 Tretjič, glede dejstva, da naj bi bila ugotovitev odbora za pritožbe v nasprotju s sodbo Bundesgerichtshof, je treba spomniti, da je sistem znamk Skupnosti avtonomen sistem, sestavljen iz celote pravil, da sledi lastnim ciljem in je njegova uporaba neodvisna od vseh nacionalnih sistemov (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 5. decembra 2000 v zadevi Messe München proti UUNT (electronica), T‑32/00, Recueil, str. II‑3829, točka 47, in z dne 14. julija 2005 v zadevi Wassen International proti UUNT – Stroschein Gesundkost (SELENIUM-ACE), T‑312/03, ZOdl., str. II‑2897, točka 46).
115 Dalje je treba zakonitost odločb odborov za pritožbe presojati zgolj na podlagi Uredbe št. 40/94, kot jo razlaga sodišče Skupnosti, in ne na podlagi nacionalne sodne prakse, čeprav utemeljene z določbami, ki so podobne določbam te Uredbe (sodbi Sodišča prve stopnje GIORGIO BEVERLY HILLS, točka 65 zgoraj, točka 53, in z dne 4. novembra 2003 v zadevi Díaz proti UUNT – Granjas Castelló (CASTILLO), T‑85/02, Recueil, str. II‑4835, točka 37, ter sodba a, točka 34 zgoraj, točka 30).
116 V vsakem primeru je treba navesti, da je Bundesgerichtshof ugotovil verjetnost zmede v zvezi z nemško znamko št. 505 912 in figurativno znamko, enako prijavljeni figurativni znamki št. 1, le na podlagi slišne podobnosti med besedama „bud“ in „bit“ navedenih znamk.
117 Treba je poudariti, da je odbor za pritožbe celovito presodil verjetnost zmede v zvezi s prejšnjo nemško besedno in figurativno znamko št. 505 912 (BIT) ter prijavljeno figurativno znamko št. 1 in se ni oprl izključno na njuno slišno primerjavo. Ta celovita presoja pa mora upoštevati vse pomembne dejavnike primera in se mora opreti, kar zadeva UUNT, le na Uredbo št. 40/94.
118 Četrtič, glede sklicevanja družbe Bitburger Brauerei na obravnavi na sodbo Sodišča prve stopnje z dne 23. novembra 2005 v zadevi Soffass proti UUNT – Sodipan (NICKY) (T‑396/04, ZOdl., str. II‑4789), zadostuje navesti, da Sodišče prve stopnje v tem primeru ni ugotovilo, v nasprotju s tem, kar predlaga družba Bitburger Brauerei, obstoja verjetnosti zmede v zvezi s prijavljeno znamko NICKY in prejšnjimi znamkami NOKY. S tem ko je potrdilo odločbo odbora za pritožbe, ki je vrnil zadevo oddelku za ugovore, je Sodišče prve stopnje menilo, da obstajajo elementi podobnosti med navedenima znakoma in da je treba opraviti analizo podobnosti zadevnih proizvodov (glej zlasti točki 38 in 39 sodbe). Sodišče prve stopnje je dalje poudarilo, da imata znaka skupno začetnico „n“ in končnico „ky“. Po mnenju Sodišča prve stopnje se ta končnica glede na to, da v francoščini ni navadna, lahko upošteva kot prevladujoči element med znakoma, ki pritegne pozornost francoskih potrošnikov (točka 34 sodbe). S tem se ta primer razlikuje od obravnavanih zadev.
119 Na podlagi navedenih razmislekov, in ne da bi bilo treba preučiti trditve družbe Anheuser-Busch glede pomembnosti razlikovalnega učinka prejšnjih nemških znamk št. 505 912 on 39 615 324 (BIT), je treba prvi del tožbenega razloga družbe Bitburger Brauerei zavrniti kot neutemeljen.
2. Drugi del tožbenega razloga glede verjetnosti zmede v zvezi s prijavljenimi znamkami in prejšnjima nemškima znamkama št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !)
a) Trditve strank
120 Družba Bitburger Brauerei ocenjuje, da upoštevajoč razmisleke prvega tožbenega razloga glede verjetnosti zmede v zvezi s prijavljenimi znamkami in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT), obstaja tudi podobnost med prijavljenimi znamkami in nemškima znamkama št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !). Družba Bitburger Brauerei v zvezi s tem navaja, da slogan „bitte ein bit !“ javnost zazna kot zgoščeno okrajšavo naročila. Javnost naj bi se orientirala po besedi „bit“, ki v prejšnjih znamkah prevladuje.
121 UUNT nasprotno ocenjuje, da sta nemški znamki št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !) bolj oddaljeni od prijavljenih znamk kot prejšnji nemški znamki št. 505 912 in 39 615 324 (BIT). Če torej ne obstaja verjetnost zmede v zvezi z zadnjima znamkama in prijavljenimi znamkami, tudi ne more obstajati za prejšnji znamki Bitte ein Bit !
b) Presoja Sodišča prve stopnje
122 Upoštevajoč presojo Sodišča prve stopnje glede verjetnosti zmede v zvezi s prijavljenimi znamkami in prejšnjima nemškima znamkama št. 505 912 in 39 615 324 (BIT), je treba toliko bolj ugotoviti, da ne obstaja verjetnost zmede v zvezi s prijavljenimi znamkami in prejšnjima nemškima znamkama št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !).
123 Dejansko prejšnji nemški znamki št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !) vsebujeta dodatne besedne („bitte“, „ein“) in grafične („!“) elemente ter posebno pisavo glede na prejšnji nemški besedni znamki št. 505 912 in 39 615 324 (BIT). S tem sta prvi na vidni ravni še bolj oddaljeni od prijavljenih znamk kot zadnje omenjeni. Dalje na slišni ravni in tudi ob domnevi, da se prejšnji nemški znamki št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !) lahko izgovorita le s sklicevanjem na izraz „bit“, sklep Sodišča prve stopnje ne bi bil drugačen od sklepa v zvezi s prvim delom prvega tožbenega razloga. Glede pojmovne ravni stranke niso predložile dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti kakršno koli podobnost zadevnih znamk.
124 Torej si v celotni presoji prijavljene znamke in prejšnji nemški znamki št. 704 211 in 1 113 784 (Bitte ein Bit !) niso podobne. Zato v zvezi s temi znamkami ne more obstajati verjetnost zmede.
125 Iz teh razlogov je treba drugi del prvega tožbenega razloga družbe Bitburger Brauerei zavrniti kot neutemeljen.
B – Drugi pritožbeni razlog, kršitev člena 8(5) Uredbe št. 40/94
1. Trditve strank
126 Družba Bitburger Brauerei, sklicujoč se na člen 8(5) Uredbe št. 40/94, navaja, da je odbor za pritožbe v izpodbijanih odločbah navedel, da je bila razlika med znaki tako velika, da ni moglo iti za vprašanje neupravičenega izkoriščanja oziroma oškodovanja razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnjih znamk.
127 Po mnenju družbe Bitburger Brauerei odbor za pritožbe ni upošteval pomembne slišne podobnosti med „bit“ in „bud“. Res je, da gre v zadevnih primerih tudi za enakost ali veliko podobnost med zadevnimi proizvodi. Vendar naj bi, zunaj besedila člena 8(5) Uredbe št. 40/94 Sodišče menilo, da se ta določba uporabi tudi v primeru enakosti ali podobnosti proizvodov (sodba Sodišča z dne 9. januarja 2003 v zadevi Davidoff, C‑292/00, Recueil, str. I‑389).
128 Znamka BIT naj bi bila znamka z ugledom v Nemčiji v smislu člena 8(5) Uredbe št. 40/94. Ta ugled naj bi družba Bitburger Brauerei dokazala med postopkom pred UUNT.
129 Zahteva za registracijo znamke BUD škodljivo vpliva na razlikovalni učinek prejšnjih znamk, saj je bila zahtevana registracija podobnega znaka za enake proizvode in naj bi zato razlikovalni učinek teh prejšnjih znamk oslabel.
130 UUNT trdi, da čeprav je bil lahko ugotovljen ugled prejšnjih znamk, družba Bitburger Brauerei ni dokazala, da so zadevni znaki enaki ali podobni ter da prijavljene znamke neupravičeno izkoriščajo razlikovalni učinek ali ugled prejšnjih znamk.
131 Dalje naj bi bil na podlagi člena 74(2) Uredbe št. 40/94 organi UUNT preverijo le dejstva in dokaze, ki so jih predložile stranke. Tako je odbor za pritožbe pravilno zavrnil zahtevo na podlagi člena 8(5) Uredbe št. 40/94, saj naj družba Bitburger Brauerei „ne bi pojasnila, zakaj naj bi nastopila tako izkoriščanje in škoda“.
132 Družba Anheuser-Busch najprej navaja, da člen 8(5) Uredbe št. 40/94 zahteva, da so zadevni znaki enaki ali podobni. V tej zadevi, in kot je bilo že prikazano, zadevni znaki niso podobni.
133 Dalje družba Anheuser-Busch poudarja, da mora prejšnja znamka uživati ugled, da je lahko deležna varstva na podlagi člena 8(5) Uredbe št. 40/94. V tem primeru družbi Bitburger Brauerei ni uspelo dokazati ugleda znamke BIT.
134 Končno, družba Anheuser-Busch meni, da trditve družbe Bitburger Brauerei niso dovolj za dokaz prenosa podobe pri delu upoštevne javnosti.
2. Presoja Sodišča prve stopnje
135 Na podlagi člena 8(5) Uredbe št. 40/94 „[z]namka ob ugovarjanju imetnika prejšnje znamke v smislu odstavka 2 ne bo registrirana, če je enaka ali podobna prejšnji znamki in naj bi bila registrirana za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana prejšnja znamka, če prejšnja znamka Skupnosti uživa ugled v Skupnosti in če ima prejšnja nacionalna znamka ugled v zadevni državi članici, in če bi uporaba znamke, za katero je vložena prijava, brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke“.
136 Ta določba temelji predvsem na dejstvu, da sta si prijavljena znamka in prejšnja znamka enaki ali podobni. Če se ugotovi, da si prijavljene znamke in prejšnje nemške znamke št. 505 912 in št. 39 615 324 (BIT) ter št. 704 211 in št. 1 113 784 („Bitte ein Bit !“) niso enake ali podobne, člen 8(5) Uredbe št. 40/94 ne more biti podlaga ugovora družbe Bitburger Brauerei v tej zadevi.
137 Zato je treba drugi tožbeni razlog družbe Bitburger Brauerei kot neutemeljen zavrniti in s tem tožbo v celoti.
Stroški
138 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Družba Bitburger Brauerei ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT in družbe Anheuser‑Busch naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (peti senat)
razsodilo:
1) Tožbi se zavrneta.
2) Družbi Bitburger Brauerei Th. Simon GmbH se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 19. oktobra 2006.