Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Sigmaringen (Nemčija) 23. marca 2022 – A. A./Bundesrepublik Deutschland
(Zadeva C-216/22)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Verwaltungsgericht Sigmaringen
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: A. A.
Tožena stranka: Bundesrepublik Deutschland
Vprašanja za predhodno odločanje
1. a. Ali je nacionalna določba, na podlagi katere se naknadna prošnja šteje za dopustno le takrat, kadar se je dejansko ali pravno stanje, na katerem je temeljila prvotna odločba o zavrnitvi, naknadno spremenilo v korist prosilca, združljiva s členom 33(2)(d) in členom 40(2) Direktive 2013/32/EU1 ?
b. Ali člen 33(2)(d) in člen 40(2) Direktive 2013/32/EU nasprotujeta nacionalni določbi, na podlagi katere se odločba Sodišča Evropske unije (v tej zadevi: v postopku za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU) ne šteje za „nov element“, „novo okoliščino“ ali „novo ugotovitev“, kadar v tej odločbi ni ugotovljena nezdružljivost nacionalne določbe s pravom Unije, temveč se zgolj razlaga pravo Unije? Kateri so pogoji za to, da je treba sodbo Sodišča Evropske unije, s katero se zgolj razlaga pravo Unije, upoštevati kot „nov element“, „novo okoliščino“ ali „novo ugotovitev“?
2. Če sta odgovora na vprašanji 1a in 1b pritrdilna: ali je treba člen 33(2)(d) in člen 40(2) Direktive 2013/32/EU razlagati tako, da se mora sodba Sodišča Evropske unije, v kateri je bilo razsojeno, da obstaja močna domneva, da se zavrnitev služenja vojaškega roka pod pogoji iz člena 9(2)(e) Direktive 2011/95/EU1 navezuje na enega od petih razlogov, naštetih v členu 10 te direktive, upoštevati kot „nov element“, „novo okoliščino“ ali „novo ugotovitev“?
3. a. Ali je treba člen 46(1)(a)(ii) Direktive 2013/32/EU razlagati tako, da je pritožba zoper odločbo organa za presojo o nedopustnosti v smislu člena 33(2)(d) in člena 40(5) Direktive 2013/32/EU omejena na preučitev, ali je organ za presojo upravičeno štel, da so pogoji za to, da se lahko naknadno prošnjo za azil v skladu s členom 33(2)(d) in členom 40(2) in (5) Direktive 2013/32/EU šteje za nedopustno, izpolnjeni?
b. Če je odgovor na vprašanje 3a nikalen: ali je treba člen 46(1)(a)(ii) Direktive 2013/32/EU razlagati tako, da pritožba zoper odločbo o nedopustnosti zajema tudi preučitev, ali so pogoji za priznanje mednarodne zaščite v smislu člena 2(b) Direktive 2011/95/EU izpolnjeni, kadar sodišče na podlagi lastne preučitve ugotovi, da pogoji za zavrženje naknadne prošnje za azil zaradi nedopustnosti niso izpolnjeni?
c. Če je odgovor na vprašanje 3b pritrdilen: ali taka odločitev sodišča predpostavlja, da so bila prosilcu pred tem zagotovljena posebna postopkovna jamstva, določena v členu 40(3), tretji stavek, v povezavi z določbami Poglavja II Direktive 2013/32/EU? Ali sme sodišče ta postopek voditi samo ali pa ga mora – po potrebni po prekinitvi sodnega postopka – odstopiti organu za presojo? Ali se lahko prosilec spoštovanju teh postopkovnih jamstev odpove?
____________
1 Direktiva 2013/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS glede zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovino znotraj Unije ter uvoz psov, mačk in belih dihurjev v Unijo (UL 2013, L 180, str. 60).
1 Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL 2011, L 337, str. 9).