SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)
z dne 7. decembra 2021(*)
„Ničnostna tožba – Blagovna znamka Evropske unije – Neobstoj zastopanja po odvetniku, ki je upravičen za zastopanje pred sodišči države članice ali druge države pogodbenice Sporazuma EGP – Očitna nedopustnost“
V zadevi T‑422/21,
Daimler AG s sedežem v Stuttgartu (Nemčija),
tožeča stranka,
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO),
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO je bila
Volkswagen AG s sedežem v Wolfsburgu (Nemčija),
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 7. maja 2021 (zadeva R 734/2020-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Daimler in Volkswagen,
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),
v sestavi D. Spielmann (poročevalec), predsednik, R. Mastroianni, sodnik, in M. Brkan, sodnica,
sodni tajnik: E. Coulon,
sprejema naslednji
Sklep
Pravni okvir
1 Dne 1. februarja 2020 je začel veljati Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2020, L 29, str. 7, v nadaljevanju: Sporazum o izstopu), in sicer v skladu z njegovim členom 185. Člen 126 tega sporazuma določa prehodno obdobje, ki se je končalo 31. decembra 2020 in v katerem se je za Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska uporabljalo pravo Evropske unije, razen če je v tem sporazumu določeno drugače. Zato Združeno kraljestvo od 1. februarja 2020 ni več država članica Unije.
2 Člen 91 Sporazuma o izstopu, naslovljen „Zastopanje pred sodiščem“, v odstavkih 1 in 2 določa:
„1. Brez poseganja v člen 88 lahko odvetnik, ki je upravičen za zastopanje pred sodišči Združenega kraljestva, ki je pred koncem prehodnega obdobja zastopal stranko v postopku pred Sodiščem Evropske unije ali ji nudil pomoč ali pri predlogih za predhodno odločanje, vloženimi pred koncem prehodnega obdobja, to stranko še naprej zastopa ali ji nudi pomoč v teh postopkih ali v zvezi s temi predlogi. Ta pravica velja na vseh stopnjah postopka vključno s pritožbenimi postopki pred Sodiščem in postopkih pred Splošnim sodiščem, če se zadeva vrne Splošnemu sodišču.
2. Brez poseganja v člen 88 lahko odvetniki, ki so upravičeni za zastopanje pred sodišči Združenega kraljestva, zastopajo stranko pred Sodiščem Evropske unije ali ji nudijo pomoč v zadevah iz člena 87 in člena 95(3). Odvetniki, ki so upravičeni za zastopanje pred sodišči Združenega kraljestva, lahko zastopajo Združeno kraljestvo ali mu nudijo pomoč v postopkih iz člena 90, [ki] se [jim] je Združeno kraljestvo odločilo pridružiti ali v njih sodelovati.“
3 Člen 87 Sporazuma o izstopu, naslovljen „Nove zadeve pred Sodiščem“, v odstavkih 1 in 2 določa:
„1. Če Evropska komisija meni, da Združeno kraljestvo pred koncem prehodnega obdobja ni izpolnilo katere izmed svojih obveznosti na podlagi Pogodb ali četrtega dela tega sporazuma, lahko v štirih letih po koncu prehodnega obdobja zadevo predloži Sodišču Evropske unije v skladu z zahtevami iz člena 258 PDEU oziroma drugega pododstavka člena 108(2) PDEU. Za take zadeve je pristojno Sodišče Evropske unije.
2. Če Združeno kraljestvo ne spoštuje odločitve iz člena 95(1) tega sporazuma ali v svojem pravnem redu ne zagotovi pravne veljavnosti odločitve, kakor je opredeljena v navedeni določbi, ki je naslovljena na fizično ali pravno osebo s prebivališčem ali sedežem v Združenem kraljestvu, lahko Evropska komisija v štirih letih od datuma zadevne odločitve zadevo predloži Sodišču Evropske unije v skladu z zahtevami iz člena 258 PDEU oziroma drugega pododstavka člena 108(2) PDEU. Za take zadeve je pristojno Sodišče Evropske unije.“
4 Člen 95 Sporazuma o izstopu, naslovljen „Zavezujoč učinek in izvršljivost odločitev“, v odstavkih 1 in 3 določa:
„1. Odločitve, ki so jih sprejeli institucije, organi, uradi in agencije Unije pred koncem prehodnega obdobja ali ki so jih sprejeli v postopkih iz členov 92 in 93 po koncu prehodnega obdobja, in ki so naslovljene na Združeno kraljestvo ali na fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali sedežem v Združenem kraljestvu, so zavezujoče za Združeno kraljestvo in v njem.
[…]
3. Zakonitost odločitve iz odstavka 1 tega člena pregleduje izključno Sodišče Evropske unije v skladu s členom 263 PDEU.“
5 Člen 92 Sporazuma o izstopu, naslovljen „Upravni postopki v teku“, v odstavku 1 določa:
„1. Institucije, organi, uradi in agencije Unije so še naprej pristojni za upravne postopke, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja in ki zadevajo:
(a) upoštevanje prava Unije s strani Združenega kraljestva ali s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo prebivališče ali sedež v Združenem kraljestvu; ali
(b) upoštevanje prava Unije glede konkurence v Združenem kraljestvu.“
6 Člen 93 Sporazuma o izstopu, naslovljen „Novi postopki glede državne pomoči in novi postopki Evropskega urada za boj proti goljufijam“, določa:
„1. Glede pomoči, odobrene pred koncem prehodnega obdobja, je Evropska komisija štiri leta po koncu prehodnega obdobja pristojna, da začne nove upravne postopke o državni pomoči, ki jo ureja Uredba (EU) 2015/1589, ki zadevajo Združeno kraljestvo.
Za postopke, ki so se začeli pred koncem navedenega obdobja, Evropska komisija ostane pristojna še naprej tudi po koncu štiriletnega obdobja.
Smiselno se uporablja člen 92(5) tega sporazuma.
Evropska komisija Združeno kraljestvo obvesti o novih upravnih postopkih o državni pomoči, začetih na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, v treh mesecih po njihovem začetku.
2. Brez poseganja v člena 136 in 138 tega sporazuma je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) za obdobje štirih let po koncu prehodnega obdobja pristojen, da začne nove preiskave, ki jih ureja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, o:
(a) dejstvih, ki so nastala pred koncem prehodnega obdobja; ali
(b) carinskem dolgu, nastalem po koncu prehodnega obdobja zaradi zaključka postopkov iz člena 49(1) tega sporazuma.
Za postopke, ki so se začeli pred koncem navedenega obdobja, OLAF [ostane] pristojen še naprej tudi po koncu štiriletnega obdobja.
OLAF Združeno kraljestvo obvesti o novih preiskavah, začetih na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, v treh mesecih po njihovem začetku.“
7 Člen 97 Sporazuma o izstopu, naslovljen „Zastopanje v postopkih v teku pred Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino“, določa:
„Če je pred koncem prehodnega obdobja oseba, ki je pooblaščena za zastopanje fizične ali pravne osebe pred Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino v skladu s pravom Unije, zastopala stranko v postopku pred tem uradom, lahko ta zastopnik to stranko v tem postopku zastopa še naprej. Ta pravica velja za vse stopnje postopka pred tem uradom.
Kadar tak zastopnik zastopa stranko pred Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino v postopku iz prvega pododstavka, se ga v vseh pogledih obravnava kot poklicnega zastopnika, ki je pooblaščen za zastopanje fizične ali pravne osebe pred Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino v skladu s pravom Unije.“
Dejansko stanje in postopek
8 Tožeča stranka, družba Daimler AG, je 12. julija 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 7. maja 2021 (zadeva R 734/2020-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med njo in družbo Volkswagen AG.
9 Tožeča stranka je v tožbi navedla, da jo zastopajo D. Moore, „patent attorney litigator“, ter D. Ivison in K. Nezami, barristers.
10 Splošno sodišče je 19. julija 2021 tožečo stranko pozvalo, naj dopolni tožbo, zlasti s predložitvijo dokumentov o upravičenosti, ki potrjujejo, da sta bila D. Ivison in K. Nezami upravičena za zastopanje pred sodiščem države članice ali druge države pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), v skladu s členom 51(2) Poslovnika Splošnega sodišča.
11 Tožeča stranka je 31. avgusta 2021 predložila dve potrdili o vpisu v odvetniško zbornico, ki ju je izdal General Council of the Bar of England and Wales (generalni svet odvetniške zbornice Anglije in Walesa, Združeno kraljestvo) ter v skladu s katerima sta imela D. Ivison in K. Nezami naziv „barrister“ in sta bila upravičena za zastopanje pred katerim koli sodiščem v vsakem postopku.
Pravo
12 V skladu s členom 126 Poslovnika lahko Splošno sodišče, če je tožba očitno nedopustna, na predlog sodnika poročevalca kadar koli odloči z obrazloženim sklepom, ne da bi nadaljevalo postopek.
13 V obravnavani zadevi je Splošno sodišče, ki meni, da listine v spisu vsebujejo dovolj informacij, na podlagi te določbe sklenilo, da bo odločilo brez nadaljevanja postopka.
14 V skladu s členom 19, četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, tega statuta uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, lahko le odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov v eni od držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica Sporazuma o EGP, pred Sodiščem zastopa stranko ali ji pomaga.
15 Tako v skladu z ustaljeno sodno prakso iz navedenega člena izhaja, da morata biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, da bi lahko oseba veljavno zastopala stranke, ki niso države članice in institucije Unije, pred sodišči Unije, in sicer, prvič, da je odvetnik, in drugič, da je upravičena za zastopanje pred sodiščem države članice ali druge države pogodbenice Sporazuma EGP (glej v tem smislu sklepa z dne 11. maja 2017, Neonart svetlobni in reklamni napisi Krevh/EUIPO, C‑22/17 P, neobjavljen, EU:C:2017:369, točki 6 in 7, in z dne 12. junija 2019, Saga Furs/EUIPO, C‑805/18 P, neobjavljen, EU:C:2019:488, točki 5 in 6).
16 Uvodoma je treba opozoriti, da „patent attorney litigator“, kot je D. Moore, ni odvetnik v smislu člena 19 Statuta Sodišča Evropske unije in zato ni upravičen za zastopanje stranke pred Splošnim sodiščem (sklep z dne 20. oktobra 2008, Imperial Chemical Industries/UUNT (FACTORY FINISH), T‑487/07, neobjavljen, EU:T:2008:453, točka 22).
17 Poleg tega ni sporno, da je tožeča stranka dokazala, da sta bila D. Ivison in K. Nezami upravičena za zastopanje pred sodišči Združenega kraljestva. Vendar ni dokazala, da sta bila upravičena tudi za zastopanje pred sodiščem države članice ali druge države pogodbenice Sporazuma EGP.
18 Od začetka veljavnosti Sporazuma o izstopu so različni primeri, v katerih lahko odvetnik, ki je upravičen za zastopanje pred sodišči Združenega kraljestva, zastopa stranko ali ji pomaga pred sodišči Unije, navedeni v členu 91(1) in (2) tega sporazuma.
19 V obravnavani zadevi je bila, prvič, tožba vložena 12. julija 2021, to je po koncu prehodnega obdobja. Zato tožba ne spada med položaje iz člena 91(1) Sporazuma o izstopu, ki se nanaša na postopke, ki potekajo pred sodišči Unije pred koncem prehodnega obdobja.
20 Drugič, ta tožba je bila vložena na podlagi člena 72 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1). Zato ne spada v enega od položajev iz člena 87 Sporazuma o izstopu, na katerega se sklicuje člen 91(2) tega sporazuma in ki se posebej nanaša na postopke zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 108(2) PDEU in člena 258 PDEU, ki jih je Evropska komisija začela proti Združenemu kraljestvu.
21 Tretjič, ker je bila izpodbijana odločba sprejeta 7. maja 2021, torej po koncu prehodnega obdobja, tožba ne spada v položaj iz člena 95(1), prvi del stavka, Sporazuma o izstopu, na katerega se posredno sklicuje člen 91(2) tega sporazuma in ki se nanaša na odločitve, ki so jih institucije, organi, uradi in agencije Unije sprejeli pred koncem tega obdobja.
22 Četrtič, ta tožba v delu, v katerem se nanaša na razglasitev ničnosti odločbe odbora za pritožbe pri EUIPO, ne spada niti v položaje iz člena 92(1) Sporazuma o izstopu, na katerega se sklicuje člen 91(2) tega sporazuma in ki se nanaša na upravne postopke, ki zadevajo, na eni strani, upoštevanje prava Unije s strani Združenega kraljestva ali s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo prebivališče ali sedež v Združenem kraljestvu, in, na drugi strani, upoštevanje prava Unije glede konkurence v Združenem kraljestvu, niti v položaje iz člena 93 tega sporazuma, na katerega se prav tako sklicuje člen 91(2) tega sporazuma in ki se nanaša na postopke glede državne pomoči in postopke Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).
23 Nazadnje, petič, tožba ne spada na področje uporabe člena 97 Sporazuma o izstopu, na katerega se tožeča stranka sklicuje v tožbi, saj se ta določba nanaša le na zastopanje v postopkih, ki potekajo pred EUIPO, in ne pred Splošnim sodiščem.
24 Iz navedenega izhaja, da ta tožba ne spada v nobenega od primerov, določenih v Sporazumu o izstopu, v katerih lahko odvetnik, ki je upravičen za zastopanje pred sodišči Združenega kraljestva in ki ni dokazal, da je upravičen za zastopanje pred sodiščem države članice ali druge države pogodbenice Sporazuma EGP, zastopa stranko ali ji pomaga pred sodišči Unije.
25 Zato tožba ne izpolnjuje pogojev iz člena 19, četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, tako da je treba tožbo zavreči kot očitno nedopustno, ne da bi jo bilo treba vročiti EUIPO in drugi stranki v postopku pred njim.
Stroški
26 Ker je bil ta sklep sprejet pred vročitvijo tožbe EUIPO in drugi stranki v postopku pred njim ter preden so jima nastali stroški, zadostuje odločiti, da tožeča stranka nosi svoje stroške v skladu s členom 133 Poslovnika.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)
sklenilo:
1. Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.
2. Daimler AG nosi svoje stroške.
V Luxembourgu, 7. decembra 2021.