SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 16. septembra 2013(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti GOLDEN BALLS – Prejšnja besedna znamka Skupnosti BALLON D’OR – Podobnost znakov – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Predlog intervenientke za razveljavitev – Člen 134(3) Poslovnika Splošnega sodišča – Obseg preizkusa, ki ga mora opraviti odbor za pritožbe – Obveznost odločanja o pritožbi v celoti – Členi 8(5), 64(1) in 76(1) Uredbe št. 207/2009“
V zadevi T‑437/11,
Golden Balls Ltd s sedežem v Londonu (Združeno kraljestvo), ki jo zastopata M. Edenborough, QC, in S. Smith, solicitor,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa A. Folliard-Monguiral, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom UUNT za pritožbe, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je bila
Intra‑Presse s sedežem v Boulogne‑Billancourtu (Francija), ki jo zastopajo P. Péters, T. de Haan in M. Laborde, odvetniki,
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora UUNT za pritožbe z dne 26. maja 2011 (zadeva R 1310/2010‑1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Intra‑Presse in Golden Balls Ltd,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi J. Azizi (poročevalec), S. Frimodt Nielsen, sodnika, in M. Kancheva, sodnica,
sodna tajnica: T. Weiler, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 5. avgusta 2011,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 19. decembra 2011,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 12. decembra 2011,
na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 26. marca 2012,
na podlagi obravnave z dne 30. aprila 2013
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba Golden Balls Ltd, je 1. oktobra 2007 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).
2 Znamka, katere registracija se je zahtevala, je besedni znak GOLDEN BALLS.
3 Proizvodi, za katere se je zahtevala registracija, spadajo v razrede 16, 21 in 24 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in glede vsakega razreda ustrezajo temu opisu:
– razred 16: „Papir, lepenka in izdelki iz teh materialov, ki jih ne obsegajo drugi razredi; tiskarski izdelki; knjigoveški material; fotografije; pisarniški material; lepila za pisarniški material ali za gospodinjstvo; potrebščine za umetnike; čopiči; pisalni stroji in pisarniški pribor (razen pohištva); material za učenje ali poučevanje (razen aparatov); zavijalni materiali iz umetnih snovi (ki jih ne obsegajo drugi razredi); tiskarske črke; klišeji“;
– razred 21: „Priprave ter posode za gospodinjstvo ali kuhinjo; glavniki in gobe; ščetke (razen čopičev); materiali za ščetkarstvo; čistilne priprave; jeklena volna; surovo ali delno obdelano steklo (razen stekla za gradbeništvo), steklenina, porcelan in fajansa, ki jih ne obsegajo drugi razredi“;
– razred 24: „Tkanine in tekstilni proizvodi, ki jih ne obsegajo drugi razredi; pregrinjala za postelje in mize“.
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 8/2008 z dne 18. februarja 2008.
5 Intervenientka, družba Intra-Presse, je 16. maja 2008 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo znamke, ki se je zahtevala za proizvode iz točke 3 zgoraj.
6 Ugovor je temeljil zlasti na prejšnji besedni znamki Skupnosti BALLON D’OR, ki je bila vložena 24. decembra 2004 in registrirana 7. novembra 2006 pod številko 4226148 za proizvode in storitve iz razredov 9, 14, 16, 18, 25, 28, 38 in 41, ki ustrezajo temu opisu:
– razred 9: „Znanstveni (razen za medicinsko uporabo), pomorski, geodetski, fotografski, kinematografski, optični, tehtalni, merilni, signalizacijski, kontrolni (nadzorni), reševalni ter učni aparati in instrumenti; aparati za snemanje, prenos in reprodukcijo zvoka in slike; kompaktne plošče (CD), magnetni nosilci zapisov, zvočne plošče; videokasete, avdiokasete, radijske naprave, televizijske naprave, telefonski aparati, prodajni avtomati in mehanizmi za aparate na kovance; registrske blagajne, računski stroji; gasilni aparati; aparati in oprema za obdelavo informacij, računalniki, programska oprema (posneti programi), naprave in instrumenti za telekomunikacije, aparati in instrumenti za prenos ali sprejem slike, zvoka in drugih podatkov, elektronske beležnice, maske za potapljanje, optični izdelki, korekcijska očala, sončna očala“;
– razred 14: „Žlahtne kovine in njihove zlitine, razen za uporabo v zobozdravstvu, zlatarski izdelki, nakit, dragi kamni; ure in kronometrski instrumenti, ročne ure, ure, budilke, kronometri, broške (nakit), sončne ure, medalje, figure (kipci) iz žlahtnih kovin, tulci za cigare in cigarete in vžigalniki iz žlahtnih kovin, pepelniki (iz žlahtnih kovin), cigaretnice (iz žlahtnih kovin), okrasni obeski za ključe“;
– razred 16: „Papir in lepenka (neobdelan, v obliki polizdelkov ali za papirnico); tiskarski izdelki; knjigoveški material; fotografije; pisarniški material; lepila za pisarniški material ali za gospodinjstvo; potrebščine za umetnike; čopiči; pisalni stroji in pisarniški pribor (razen pohištva); material za učenje ali poučevanje (razen aparatov); zavijalni materiali; zavijalne vreče, vrečke in listi iz papirja ali umetnih snovi; tiskarske črke; klišeji, časopisi, knjige, revije“;
– razred 18: „Usnje in imitacije usnja, izdelki iz teh snovi, ki jih ne obsegajo drugi razredi; kovčki in potovalne torbe; dežniki, sončniki in sprehajalne palice; biči in sedlarski izdelki“;
– razred 25: „Oblačila, čevlji (z izjemo ortopedske obutve), pokrivala, oblačila za voznike; kopalke in kopalne kape; kopalni plašči; beretke; bluze; steznik; kape; škornji; naramnice; spodnje hlače; čepice; pasovi (oblačila); šali; spalne srajce; puloverji; klobuki; nogavice; copati; nogometni čevlji; smučarski čevlji, čevlji za tek na smučeh; športna obutev; srajce; hlačne nogavice; obleka za vodno smučanje; kostimi; oblačila za kolesarje; rute; espadrile; naglavne rute; gabarden; jopice; gimnastični pripomočki za plezanje; dežni plašči; žensko spodnje perilo; majice; plašči; hlače; copate; površnik; parke; domače halje; puloverji; pižame; obleke; spalne srajce; cokli (obutev); predpasniki (oblačila); uniforme; jopiči; oblačila za gimnastiko; oblačila iz usnja ali imitacije usnja; ščitniki (pokrivala)“;
– razred 28: „Igre, igrače; izdelki za gimnastiko in šport (z izjemo oblačil, obutve in tepihov); okraski za novoletno jelko; pilotirani zmaji; zračnice za žoge; zračne pištole (igrače); umetna vaba za ribarjenje; razstrelilne kapice (igrače); igrače za hišne živali; igralni obroči; okraski za novoletno jelko (z izjemo lučk in sladkarij); stojala za novoletno jelko; novoletne jelke iz umetnih materialov; oprema za lokostrelstvo; loki; triki in šale; gugalnice; igralne žoge; rokavice za bejzbol; bazeni (športna in igralna oprema); sobna kolesa za vadbo; krogle, palice in mize za biljard; frnikole; bobi; krogle za balinanje; boksarske rokavice; strune za loparje; ribiške palice; palice za golf; pustne maske; zmaji; sobe za punčke; gugalni konji; tarče; konstrukcijske igrače; orodja za telesno vadbo; vreče za kriket, palice za golf; vreče za golf na kolesih ali brez; palice za hokej; naprave za fitnes; dama; kocke (igre); diski za šport; domino; šah; orožje; rokavice in maske za sabljanje; plezalna oprema; raztezalniki; mreže za šport; smučarske vezi; pikado; meči za sabljanje; plovci za ribolov; mize za namizni nogomet; harpuna (športna oprema); rokavice za golf; uteži (enoročne); trnki; ropotuljice; žetoni za igro; avtomatske in elektronske igre razen tistih na kovance in tistih, ki se jih lahko uporablja le s televizijskim sprejemnikom; mahjong; lutke (ročne); pomanjšani modeli vozil; plavutke za plavanje; plišasti medvedki; jadralna padala; drsalke; kotalke; oprema za ribolov; rolke; jadralne deske; deske za surfanje; lutke; ščitniki (del športnih oblačil); ščitnik za komolce, kolena in piščali (športna oprema); keglji (igra); loparji; smuči; vodne smuči; smuči za deskanje; družabne igre; mize za namizni tenis; tobogani (igre); vrtavke (igrače); sani (športna oprema); trampolin (športna oprema); skiroji; avtomobilski modelčki; volani (igrače); oblačila za lutke; igralne karte“;
– razred 38: „Telekomunikacije; prenos slike, zvoka in drugih podatkov prek telefona, računalniških terminalov, svetovnega (internet) in lokalnega (intranet) globalnega komunikacijskega omrežja, satelita, elektronske pošte; obdelava, nadzor, oddajanje in sprejemanje podatkov, signalov, slik in informacij, ki jih obdelajo računalniki in telekomunikacijske naprave; prenos podatkov iz slikovnih in podatkovnih zbirk; storitve širjenja informacij po elektronski poti, tiskovne in informacijske agencije (nove); komunikacije prek optičnih omrežij; radijske, telegrafske in telefonske komunikacije; oddajanje televizijskih programov; radijske oddaje; televizijske oddaje, pošiljanje telegramov; predvajanje radijskih programov; satelitsko prenašanje; telematika, kabelska televizija“;
– razred 41: „Izobraževanje; pouk; razvedrilo; športne in kulturne dejavnosti; meritev časa športnih dogodkov, organizacije športnih tekmovanj in podelitev nagrad, storitve razvedrilnih in športnih klubov, televizijsko in radijsko razvedrilo, obratovanje športnih objektov, obratovanje zabaviščnih in rekreacijskih parkov; objava knjig, revij in časopisov, produkcija radijskih in televizijskih programov, najem športne opreme (razen vozil); organizacija in vodenje konferenc, forumov in kolokvijev; poučevanje gimnastike, zabaviščni parki, organizacija natečajev (izobraževalnih ali rekreativnih), produkcija umetniških uprizoritev, športni kampi, produkcija filmov, najem stadionov“.
7 V utemeljitev ugovora so bili navedeni razlogi iz členov 8(1)(b) in 8(5) Uredbe št. 40/94 (postala člena 8(1)(b) in 8(5) Uredbe št. 207/2009).
8 Oddelek za ugovore je 19. maja 2010 ugovor v celoti zavrnil. Proizvodi in storitve, ki jih označujeta nasprotujoča si znaka, naj bi bili deloma enaki in deloma različni. Znaka naj bi bila za del upoštevne javnosti vidno in slišno različna, pojmovno pa nekoliko podobna. Ker sta bila celostno različna, naj ne bi bilo verjetnosti zmede med znaki v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Ker sta bila različna, naj se v zvezi z razlogom ugleda prejšnje znamke člen 8(5) Uredbe št. 207/2009 ne bi uporabil.
9 Intervenientka je 15. julija 2010 na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.
10 Z odločbo z dne 26. maja 2011 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je prvi odbor UUNT za pritožbe pritožbi deloma ugodil, in sicer za proizvode iz razreda 16, deloma pa jo je zavrnil, in sicer za proizvode iz razredov 21 in 24. Menil je zlasti:
– upoštevna javnost naj bi bila širša javnost Evropske unije (točka 12 izpodbijane odločbe);
– v zvezi s primerjavo proizvodov se je odbor za pritožbe oprl na presojo oddelka za ugovore, ki med strankama ni bila sporna. Menil je, da so proizvodi iz razreda 16, ki jih prijavljena znamka označuje, enaki proizvodom iz istega razreda, ki jih označuje prejšnja znamka, in proizvodom iz razredov 21 in 24, ki so različni od tistih, ki jih označuje prejšnja znamka (točke od 13 do 16 izpodbijane odločbe);
– v zvezi z vidno in slišno primerjavo znakov se je odbor za pritožbe oprl na razlogovanje oddelka za ugovore, da sta znaka vidno in slišno različna (točka 18 izpodbijane odločbe). Glede pojmovne primerjave je odbor za pritožbe ugotovil, drugače kot oddelek za ugovore, da obstaja enakost „ali vsaj“ velika pojmovna podobnost (točka 22 izpodbijane odločbe);
– glede na zgoraj navedeno je odbor za pritožbe ugotovil, da obstaja verjetnost zmede ali povezovanja med nasprotujočima si znakoma za enake proizvode, in sicer za proizvode iz razreda 16, in da ne obstaja verjetnost zmede za različne proizvode iz razredov 21 in 24 (točke od 23 do 32 izpodbijane odločbe);
– glede člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 je odbor za pritožbe menil, da pritožbe ni bilo potrebno preučiti (točka 33 izpodbijane odločbe).
Predlogi strank
11 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi v zvezi s proizvodi iz razreda 16;
– plačilo stroškov naloži UUNT ali, podredno, intervenientki.
12 Tožeča stranka poleg tega v repliki, ki jo je vložila v skladu s členom 135(3) Poslovnika Splošnega sodišča, Splošnemu sodišču predlaga, naj „zavrne odgovor na tožbo“, ki ga je intervenientka vložila v skladu s členom 134(3) tega poslovnika.
13 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo v celoti zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
14 Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo v celoti zavrne;
– izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bil zavrnjen njen ugovor glede proizvodov iz razredov 21 in 24, ki jih označuje prijavljena znamka;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov, vključno z nujnimi izdatki, ki jih je priglasila v postopku pred odborom UUNT za pritožbe.
Pravo
Uvodne ugotovitve
15 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Poleg tega v utemeljitev predloga za razveljavitev, vloženega na podlagi člena 134(3) Poslovnika, intervenientka navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev členov 8(5), 64(1) in 76(1) Uredbe št. 207/2009.
Tožbeni razlog, ki ga navaja tožeča stranka: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009
16 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
17 Tožeča stranka v bistvu ugovarja ugotovitvi odbora za pritožbe, da obstaja verjetnost zmede med nasprotujočima si znakoma za proizvode iz razreda 16. Natančneje, ugovarja pojmovni in celostni podobnosti med nasprotujočima si znakoma, ki jo je ugotovil odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi.
18 UUNT in intervenientka ugovarjata utemeljenosti tožbenega razloga, ki ga navaja tožeča stranka, in zatrjujeta obstoj verjetnosti zmede med nasprotujočima si znakoma za enake proizvode iz razreda 16.
19 Splošno sodišče opozarja, da se v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 na podlagi ugovora imetnika prejšnje znamke registracija prijavljene znamke zavrne, če zaradi njene enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in njene enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih označujeta znamki, obstaja verjetnost zmede pri javnosti na ozemlju, na katerem je prejšnja znamka zaščitena. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
20 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede v smislu zgoraj navedene določbe pomeni verjetnost, da bi javnost mislila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. Verjetnost zmede je treba presojati celovito, in sicer glede na to, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, ob upoštevanju vseh dejavnikov, upoštevnih v obravnavani zadevi, zlasti medsebojne odvisnosti med podobnostjo znakov in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
21 Za namene uporabe člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 verjetnost zmede predpostavlja hkrati enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk ter enakost ali podobnost proizvodov ali storitev, ki jih označujejo. Ta pogoja sta kumulativna (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 22. januarja 2009 v zadevi Commercy proti UUNT – easyGroup IP Licencing (easyHotel), T‑316/07, ZOdl., str. II‑43, točka 42 in navedena sodna praksa).
22 Presoja verjetnosti zmede pri upoštevni javnosti je odvisna od številnih dejavnikov in jo je treba izvesti celovito ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v zadevnem primeru. Ta celovita presoja verjetnosti zmede mora biti, kar zadeva vidno, slišno ali pojmovno podobnost zadevnih znamk, utemeljena na celotnem vtisu, ki ga te ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (glej sodbi Sodišča z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shaker, C‑334/05 P, ZOdl., str. I‑4529, točki 34 in 35, in z dne 3. septembra 2009 v zadevi Aceites del Sur-Coosur proti Koipe, C‑498/07 P, ZOdl., str. I‑7371, točki 59 in 60 in navedena sodna praksa). Poleg tega predpostavlja nekaj soodvisnosti med upoštevanimi dejavniki, tako da lahko majhno podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami odtehta večja podobnost med znamkami in obratno (sodba Sodišča z dne 17. aprila 2008 v zadevi Ferrero Deutschland proti UUNT, C‑108/07 P, neobjavljena v ZOdl., točki 44 in 45, in zgoraj v točki 21 navedena sodba easyHotel, točka 41).
Upoštevna javnost
23 Kot je bilo priznano v sodni praksi, je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov in storitev, ki je običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi to, da se lahko pozornost povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 13. februarja 2007 v zadevi Mundipharma proti UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, ZOdl., str. II‑449, točka 42 in navedena sodna praksa).
24 V zvezi s tem tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da je stopnjo pozornosti upoštevne javnosti opredelil za nižjo od običajne, čeprav bi moral ugotoviti običajno stopnjo pozornosti.
25 Vendar je treba v skladu s stališčem UUNT in intervenientke ugotoviti, da ta očitek temelji na napačni razlagi tožeče stranke glede izpodbijane odločbe.
26 Odbor za pritožbe je namreč v točki 12 izpodbijane odločbe navedel, da upoštevno javnost za proizvode iz razredov 16, 21 in 24 sestavljajo povprečni potrošniki, ki so običajno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni, in da so bili nekateri proizvodi, in sicer „potrebščine za umetnike“ iz razreda 16, „materiali za ščetkarstvo“ in „surovo ali delno obdelano steklo“ iz razreda 21, namenjeni tudi strokovnjakom. Dalje je navedel, da kadar upoštevno javnost sestavljajo povprečni potrošniki in strokovnjaki, se mora verjetnost zmede presojati glede na tisti del javnosti, ki je najmanj pozorna, in sicer povprečne potrošnike v Uniji, in ne strokovnjake, kot je bilo potrjeno tudi s sodno prakso (sodba Splošnega sodišča z dne 15. februarja 2011 v zadevi Yorma’s proti UUNT – Norma Lebensmittelfilialbetrieb (YORMA’S), T‑213/09, neobjavljena v ZOdl., točka 25).
27 Odbor za pritožbe je torej dejansko in pravilno ugotovil, da so upoštevno javnost v tem primeru sestavljali povprečni potrošniki iz Unije, ki so običajno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni. V nasprotju s tožečo stranko je torej izhajal iz tega, da je šlo za povprečno pozorno javnost.
28 Zato je treba ugotoviti, da presoja odbora za pritožbe glede upoštevne javnosti in stopnje njene pozornosti ni napačna.
Primerjava proizvodov
29 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba za presojo podobnosti med zadevnimi proizvodi ali storitvami upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki so značilni za razmerje med njimi. Ti dejavniki vključujejo zlasti naravo, namen in uporabo teh proizvodov ali storitev ter tudi to, ali gre za konkurenčne ali dopolnjujoče se proizvode ali storitve. Mogoče je upoštevati tudi druge dejavnike, kot so na primer distribucijski kanali zadevnih proizvodov (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 11. julija 2007 v zadevi El Corte Inglès proti UUNT – Bolaños Sabri (PiraÑAM diseño original Juan Bolaños), T‑443/05, ZOdl., str. II‑2579, točka 37 in navedena sodna praksa).
30 V izpodbijani odločbi se je odbor za pritožbe glede primerjave proizvodov, ki jih opredeljujeta nasprotujoča si znaka, oprl na presojo oddelka za ugovore, ki ji stranki tudi nista ugovarjali. Tako naj bi bili proizvodi, ki jih označujeta nasprotujoča si znaka, iz razreda 16, enaki, proizvodi iz razredov 21 in 24 pa naj bi bili različni (točke od 13 do 16 izpodbijane odločbe).
31 V tem primeru stranki nista ugovarjali ugotovitvam odbora za pritožbe v zvezi s primerjavo proizvodov, zlasti glede zadevnih proizvodov iz razreda 16. Ker poleg tega v spisu ni ničesar, kar bi nasprotovalo taki presoji, jo je treba potrditi.
Primerjava znakov
32 V skladu s sodno prakso sta si znamki podobni, kadar upoštevna javnost meni, da med njima obstaja vsaj delna enakost pri enem ali več upoštevnih vidikih (sodba Splošnega sodišča z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, Recueil, str. II‑4335, točka 30, potrjena s sklepom Sodišča z dne 28. aprila 2004 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT, C‑3/03 P, Recueil, str. I‑3657). Kot izhaja iz sodne prakse, so upoštevni vidni, slišni in pojmovni vidiki (sodbi Sodišča z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL, C‑251/95, Recueil, str. I‑6191, točka 23, in z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 25).
33 Celovita presoja verjetnosti zmede mora, kar zadeva vidno, slišno ali pojmovno podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti znaki ustvarjajo, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, ima glavno vlogo pri celoviti presoji omenjene verjetnosti. V zvezi s tem povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja njenih posameznih podrobnosti (glej zgoraj v točki 22 navedeno sodbo UUNT proti Shaker, točka 35 in navedena sodna praksa).
34 V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe štel, da se nasprotujoča si znaka vidno in slišno razlikujeta, kot je že ugotovil oddelek za ugovore (točka 18 izpodbijane odločbe). Vendar pa naj bi si bila nasprotujoča si znaka pojmovno enaka ali vsaj močno podobna (točka 22 izpodbijane odločbe). Izraza „golden“ in „balls“ naj bi bila del osnovnega besedišča angleškega jezika, ki ga pozna velik del upoštevne javnosti, in naj bi se razumela kot „ballon doré“ (pozlačena žoga) oziroma „ballon d’or“ (zlata žoga) oziroma „d’or“(iz zlata) (točka 21 izpodbijane odločbe).
35 Tožeča stranka se strinja, da ne obstaja vidna ali slišna podobnosti med nasprotujočima si znakoma, vendar oporeka njuni pojmovni podobnosti, ki jo je odbor za pritožbe ugotovil v izpodbijani odločbi. Meni, da bi celo oseba, ki najmanj opazuje ali je najmanj obveščena, opazila, da je prijavljena znamka v angleškem, prejšnja znamka pa v francoskem jeziku. To temeljno razlikovanje naj bi zagotavljalo, da znamk nikakor ni mogoče zamenjati. Poleg tega naj nasprotujoča si znaka ne bi pomenila niti prečrkovanja niti dobesednega prevoda enega v drugega. Najprej, angleški izraz „balls“ naj bi bil v množinski obliki in naj bi pomenil več žog, medtem ko naj bi bil francoski izraz „ballon“ v edninski obliki in naj bi pomenil eno samo žogo. Dalje, francoski izraz „ballon“ naj ne bi bil dobesedni prevod angleškega izraza „ball“, ki bi lahko pomenil tudi „cepelin“, in znaka naj ne bi bila enaka. Nazadnje, prejšnja znamka BALLON D’OR naj bi se v angleščino prevedla kot „balloon of gold“ ali „ball of gold“, in ne „golden ball“.
36 UUNT in intervenientka ne ugovarjata vidnim in slišnim razlikam med nasprotujočima si znakoma, ampak trdita, drugače kot tožeča stranka, da gre za pojmovno enakost oz. navidezno enakost med nasprotujočima si znakoma ter za celovito podobnost med njima.
37 Splošno sodišče ugotavlja, da je presoja odbora za pritožbe glede vidne in slišne primerjave nasprotujočih si znakov, ki med strankama sicer ni sporna, pravilna.
38 Vidno imata namreč nasprotujoča si znaka skupno le skupino črk „ball“, ki v prejšnji znamki stoji na začetku, v prijavljeni znamki pa na koncu. Ta znaka sta v preostalem vidno različna. Prejšnja znamka namreč poleg skupine črk „ball“ vsebuje skupino črk „on“ in element „d’or“ na koncu znaka, prijavljena znamka pa se začne z elementom „golden“ in konča s črko „s“. Zato se nasprotujoča si znaka celostno vidno razlikujeta.
39 Slišno se nasprotujoča si znaka izgovarjata popolnoma različno, sta v različnih jezikih in sta torej tudi različna.
40 Zato je treba potrditi presojo odbora za pritožbe, da se nasprotujoča si znaka vidno in slišno razlikujeta.
41 Dalje, kar zadeva presojo odbora za pritožbe, da sta nasprotujoča si znaka pojmovno enaka oziroma vsaj zelo podobna, Splošno sodišče najprej ugotavlja, da imata objektivno in abstraktno gotovo nekatere razlike v detajlih (glej točko 47 spodaj), načeloma imata enak pomen ali enako idejo, in sicer pozlačen balon ali pozlačeno oziroma zlato žogico. V teh okoliščinah je treba nato ugotoviti, da tožeča stranka v odgovoru na vprašanje, ki ji ga je Splošno sodišče zastavilo na obravnavi, ni mogla navesti nobenega primera iz angleških časopisov, v katerem bi bil prevod „ballon d’or“ drugačen kot „golden ball“.
42 Vendar je treba za presojo pojmovne podobnosti z vidika upoštevne javnosti, zlasti povprečne angleško in francosko govoreče povprečne javnosti, dosledno upoštevati to, da je prejšnja znamka v francoskem, prijavljena znamka pa v angleškem jeziku, tako da se nasprotujoča si znaka razlikujeta glede jezika, ki omogoča dostop do različnega pojmovnega razumevanja.
43 V zvezi s tem naj jezikovna razlika med znakoma v nasprotju s trditvijo tožeče stranke ne bi mogla avtomatično zadostovati za izključitev obstoja pojmovne podobnosti z vidika upoštevnih potrošnikov. Prav tako lahko taka razlika – ker pri potrošniku zahteva prevod – zlasti glede na znanje jezikov upoštevne javnosti, stopnjo sorodnosti med zadevnima jezikoma in samimi izrazi v zadevnih znakih bolj ali manj ovira pojmovno takojšnje približevanje pri dojemanju upoštevne javnosti (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 28. junija 2011 v zadevi Oetker Nahrungsmittel proti UUNT – Bonfait (Buonfatti), T‑471/09, neobjavljena v ZOdl., točka 82, in z dne 26. septembra 2012 v zadevi Serrano Aranda proti UUNT – Burg Groep (LE LANCIER), T‑265/09, točka 66).
44 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da v tem primeru ni izkazano, da bo upoštevna javnost, in sicer širša javnost v Uniji, zlasti francosko govoreča javnost, ki razume francoski izraz „ballon d’or“, ki označuje prejšnjo znamko, takoj razumela pomen prijavljene znamke, ki jo sestavljata izraza „golden“ in „balls“.
45 Namreč, celo če se prizna, kot je to ugotovil odbor za pritožbe, da sta besedi „golden“ in „ball“ del osnovnega besedišča angleškega jezika in zato kot taki razumljivi povprečnemu potrošniku, tudi povprečnemu francoskemu potrošniku, to ne pomeni, da bo ta potrošnik, ki ima na splošno, kar med strankama ni sporno, slabo znanje angleškega jezika, spontano razumel ta izraza v njuni posebni kombinaciji „golden balls“ kot angleški prevod francoskega izraza „ballon d’or“, ki označuje prejšnjo znamko.
46 V zvezi s tem je treba navesti razlike med nasprotujočima si znakoma, ki govorijo proti takemu takojšnjemu pojmovnemu približevanju.
47 Prvič, v delu, v katerem tožeča stranka trdi, da znak GOLDEN BALLS ni dobeseden prevod znaka BALLON D’OR, ker francoski izraz „ballon“ ni povsem enak angleškemu izrazu „ball“, in da se francoski izraz „ballon d’or“ pravilneje prevaja z angleškim izrazom „gold ball“ ali „ball of gold“ kot z angleškim izrazom „golden ball“, je treba ugotoviti, kot trdita UUNT in intervenientka, da te nenatančnosti v prevodih, tudi če obstajajo, niso upoštevne, ker takih jezikovnih fines upoštevna javnost, zlasti francoski potrošnik, ki ima omejeno znanje angleškega jezika, ne bi zaznala. Vendar Splošno sodišče meni, da je, v nasprotju s presojo odbora za pritožbe, drugače glede tega, da se znak GOLDEN BALLS razlikuje od znaka BALLON D’OR zaradi uporabe množinske oblike. Tu gre za dokaj osnoven slovnični izraz, ki ga lahko pozna in prepozna tudi francosko govoreča javnost, toliko bolj, ker se, kot je pravilno ugotovila tožeča stranka, množinska oblika besed v angleškem in francoskem jeziku tvori enako. Tako bo povprečni potrošnik, zlasti francosko govoreči, ki ima, kot trdita UUNT in intervenientka, omejeno znanje angleškega jezika, vendar zadostno za razumevanje besed „golden“ in „balls“, opazil tudi, da gre za uporabo množinske oblike.
48 Drugič, opozoriti je treba na različno postavitev elementov „golden“ in „d’or“, ki so bodisi na začetku znaka pri enem in na koncu znaka pri drugem, ter na popolnoma drugačen koren angleškega izraza „gold“ iz prvega elementa in francoskega izraza „or“ iz drugega elementa. Čeprav te razlike seveda le malo otežijo prevod zadevnega angleškega izraza v francoščino in prevod francoskega izraza v angleščino, je jasno, da lahko take razlike povprečno pozornemu francoskemu in angleškemu potrošniku otežijo spontano odkrivanje podobnega skritega pomena nasprotujočih si znakov.
49 Tudi če bi francoski potrošniki načeloma imeli zadostno znanje angleškega jezika, da bi razumeli pomen izraza „golden balls“, in bi kljub temu, da gre za preprost nakup proizvodov tekoče porabe, začeli ta znak prevajati tako, da bi ga približali pomenu znamke BALLON D’OR, se zdi nemogoče, da bi zadevnemu povprečnemu potrošniku spontano prišel na misel rezultat take presoje (glej v tem smislu zgoraj v točki 43 navedeno sodbo Buonfatti, točka 82).
50 Zato je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da sta si bila nasprotujoča si znaka pojmovno zelo podobna ali enaka. Zadevna znaka sta si namreč kvečjemu malo, celo zelo malo, pojmovno podobna za upoštevno javnost, zlasti francosko govorečo, ki je povprečno obveščena in pozorna.
51 Glede na navedeno je treba ugotoviti, da v tem primeru med zadevnima znakoma ne obstaja vidna ali slišna podobnost in da obstaja zelo majhna pojmovna podobnost, za katero je potreben predhodni prevod.
52 Zato je treba celovito presoditi, ali v tem primeru ta pojmovna podobnost zadostuje za ugotovitev verjetnosti zmede, kot jo je ugotovil odbor za pritožbe (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 9. marca 2005 v zadevi Osotspa proti UUNT – Distribution & Marketing (Hai), T‑33/03, ZOdl., str. II‑763, točka 62, in z dne 13. junija 2012 v zadevi Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias proti UUNT – Garmo (HELLIM), T‑534/10, točka 43).
Celovita presoja verjetnosti zmede med nasprotujočima si znakoma
53 Opozoriti je treba, da je, kot je bilo ugotovljeno v ustaljeni sodni praksi, verjetnost zmede toliko večja, kolikor je večji razlikovalni učinek prejšnje znamke. Torej naj ne bi bilo izključeno, da bi pojmovna podobnost, ki je posledica tega, da znamki uporabljata znaka, ki se ujemata v semantični vsebini, lahko povzročita verjetnost zmede, če ima prejšnja znamka posebni razlikovalni učinek ali sama po sebi ali zato, ker je poznana na trgu (glej zgoraj v točki 32 navedeno sodbo SABEL, točka 24, in sodbo Splošnega sodišča z dne 18. februarja 2004 v zadevi Koubi proti UUNT – Flabesa (CONFORFLEX), T‑10/03, Recueil, str. II‑719, točka 50; glej zgoraj v točki 52 navedeno sodbo Hai, točka 56 in navedena sodna praksa).
54 Po drugi strani pa iz te iste sodne prakse izhaja, da zgolj pojmovna podobnost med znamkami ne zadošča za obstoj verjetnosti zmede, če prejšnja znamka ni posebej znana in je sestavljena iz podobe z malo domišljijskimi elementi (zgoraj v točki 32 navedena sodba SABEL, točka 25, in zgoraj v točki 52 navedena sodba Hai, točka 55).
55 Odbor za pritožbe je v točkah 31 in 32 izpodbijane odločbe navedel, da lahko enakost zadevnih proizvodov skupaj z enakostjo ali zelo močno pojmovno podobnostjo odtehta vidne in slišne neenakosti in da je zato obstajala verjetnost zmede ali povezovanja v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 med nasprotujočima si znakoma za enake proizvode iz razreda 16, ki jih označuje prijavljena znamka. Zato je odbor za pritožbe z opozorilom, da je intervenientka predložila vsaj prepričljivo količino dokumentov za dokaz ugleda znamke BALLON D’OR v zvezi s „športnim tekmovanjem“, ugotovil, da se pri presoji verjetnosti zmede v smislu te določbe ugled in celo razlikovalni učinek znamke upoštevata šele, ko se ta ugled ugotovi glede zadevnih proizvodov (točki 27 in 28 izpodbijane odločbe).
56 Tožeča stranka ugovarja obstoju verjetnosti zmede med nasprotujočima si znakoma. Zlasti zatrjuje običajni razlikovalni učinek prejšnje znamke za proizvode iz razreda 16 in ugovarja enakosti ali močni pojmovni podobnosti nasprotujočih si znakov.
57 UUNT in intervenientka nasprotujeta trditvam tožeče stranke. Intervenientka poleg tega zatrjuje večji razlikovalni učinek in ugled prejšnje znamke.
58 Glede celovite presoje verjetnosti zmede Splošno sodišče najprej ugotavlja, kot je bilo presojeno v točkah 50 in 51 zgoraj, da zadevna znaka nista pojmovno enaka ali zelo podobna, temveč kvečjemu malo podobna. Tako je v nasprotju z ugotovitvijo odbora za pritožbe v točki 31 izpodbijane odločbe treba šteti, da čeprav so zadevni proizvodi enaki, ta majhna, celo zelo majhna pojmovna podobnost, ki potrebuje predhodni prevod, ne more odtehtati obstoječih vidnih in slišnih neenakosti.
59 V teh okoliščinah iz ustaljene sodne prakse res izhaja, kot je bilo navedeno v točkah 53 in 54 zgoraj, da ne bi bilo mogoče izključiti, da bi sama pojmovna podobnost med znamkama lahko ustvarila verjetnost zmede, če so si proizvodi podobni, vendar pod pogojem, da ima prejšnja znamka velik razlikovalni učinek. Zato zadostuje ugotovitev, da tak posebni razlikovalni učinek znamke BALLON D’OR v tem primeru glede zadevnih proizvodov ni bil izkazan. Poleg tega, čeprav bi ta znamka imela velik razlikovalni učinek in ob upoštevanju enakosti zadevnih proizvodov, zelo majhna pojmovna podobnost, ki potrebuje predhodni prevod, v okoliščinah tega primera sama po sebi ne bi mogla zadostovati za ugotovitev verjetnosti zmede pri ciljni javnosti samo zaradi nje (zgoraj v točki 52 navedena sodba Hai, točke 61, 64 in 65).
60 Zato je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil obstoj verjetnosti zmede pri upoštevni javnosti za enake proizvode iz razreda 16, ki jih označujeta nasprotujoča si znaka. Zaradi različnih jezikov, uporabljenih pri nasprotujočih si znakih, je namreč nastalo očitno razlikovanje med njima, tako da ju, kot je bilo navedeno v točkah od 44 do 48 zgoraj, povprečni potrošnik brez miselnega procesa prevoda ne poveže takoj (glej v tem smislu zgoraj v točki 43 navedeno sodbo Buonfatti, točka 87).
61 Zato je treba ugotoviti, da je treba izpodbijano odločbo razveljaviti v prvi točki izreka, s katero je bila razveljavljena odločba oddelka za ugovore in je bilo ugodeno ugovoru za proizvode iz razreda 16, ki jih označuje prijavljena znamka, zaradi kršitve člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
Tožbeni razlog: kršitev členov 8(5), 64(1) in 76(1) Uredbe št. 207/2009, ki jo navaja intervenientka
62 Intervenientka je podala predlog na podlagi člena 134(3) Poslovnika.
63 Intervenientka v bistvu navaja neodvisen razlog, ki se nanaša na kršitev členov 8(5), 64(1) in 76(1) Uredbe št. 207/2009, in sicer v utemeljitev predloga za razveljavitev izpodbijane odločbe v delu, v katerem je bil zavrnjen ugovor za proizvode iz razredov 21 in 24, ki jih označuje zahtevana znamka, v drugi točki njenega izreka. Meni, da bi moral odbor za pritožbe presojati razlog kršitve člena 8(5) te uredbe glede teh proizvodov iz razredov 21 in 24. Šlo naj bi za bistveno kršitev postopka in napačno uporabo prava.
64 Tožeča stranka izpodbija trditve intervenientke. Odbor za pritožbe naj bi pravilno štel, da ni bilo potrebno odločati o trditvi glede člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, ki jo je navajala intervenientka, saj je bila ta trditev očitno neutemeljena.
65 UUNT, ki se ni skliceval na možnost vložitve vloge v odgovor na tožbene predloge in razloge, ki so bili prvič navedeni v odgovoru na tožbo intervenientke na podlagi člena 134(3) Poslovnika, je v bistvu na glavni obravnavi priznal, da neodločanje odbora za pritožbe o razlogu v zvezi s kršitvijo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 pomeni bistveno kršitev postopka.
66 Splošno sodišče ugotavlja, da intervenientka s tem, da predlaga zavrnitev tožbe tožeče stranke in razveljavitev izpodbijane odločbe v delu, v katerem je zavrnjen ugovor intervenientke zoper registracijo prijavljene znamke za proizvode iz razredov 21 in 24, uveljavlja možnost, ki je določena s členom 134(3) Poslovnika, in sicer da v odgovoru na tožbo predlaga razveljavitev odločbe odbora za pritožbe glede vprašanja, ki v tožbi ni navedeno (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 21. februarja 2006 v zadevi Royal County of Berkshire Polo Club proti UUNT – Polo/Lauren (ROYAL COUNTY OF BERKSHIRE POLO CLUB), T‑214/04, ZOdl., str. II‑239, točka 50).
67 Ker intervenientka v okviru tega razloga trdi, da gre za kršitev členov 8(5), 64(1) in 76(1) Uredbe št. 207/2009, izpodbija zakonitost izpodbijane odločbe, ker odbor za pritožbe ni preučil razloga za ugovor v zvezi s kršitvijo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009.
68 V tem primeru je odbor za pritožbe menil, drugače kot oddelek za ugovore, da sta bila nasprotujoča si znaka celostno podobna, in je sklenil, da obstaja verjetnost zmede za enake proizvode iz razreda 16 v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Glede na to ugotovitev je menil, da razlogov intervenientke ni bilo potrebno preučiti na podlagi člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 (točka 33 izpodbijane odločbe), čeprav se je spor nanašal tudi na različne proizvode iz razredov 21 in 24, ki jih označuje prijavljena znamka, glede katerih se ni ugotavljala verjetnost zmede, ki se nanaša na proizvode, ki so bili ugotovljeni kot enaki iz razreda 16.
69 V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s členom 64(1), prvi stavek, Uredbe št. 207/2009 „[p]o preučitvi utemeljenosti pritožbe odbor za pritožbe odloči o pritožbi.“ Odbor za pritožbe mora pri pritožbi, o kateri odloča, v celoti na novo preizkusiti pravno in dejansko utemeljenost ugovora (sodba Sodišča z dne 13. marca 2007 v zadevi UUNT proti Kaulu, C‑29/05 P, ZOdl., str. I‑2213, točka 57, in sodba Splošnega sodišča z dne 22. marca 2007 v zadevi Sigla proti UUNT – Elleni Holding (VIPS), T‑215/03, ZOdl., str. II‑711, točka 96). Iz sodne prakse izhaja, da obveznost preučitve utemeljenosti pritožbe pomeni to, da mora odbor za pritožbe v celoti odločati o vseh predlogih, ki so mu predloženi, tako da jim bodisi ugodi, bodisi jih zavrže kot nedopustne, bodisi zavrne kot neutemeljene. Ker neupoštevanje te obveznosti lahko vpliva na vsebino odločbe odbora za pritožbe, to pomeni bistveno kršitev postopka (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 9. septembra 2011 v zadevi Ergo Versicherungsgruppe proti UUNT – DeguDent (ERGO), T‑382/09, neobjavljena v ZOdl., točka 15 in navedena sodna praksa).
70 Vendar je treba v tem primeru poudariti, da besedilo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 določa, da enakost ali podobnost nasprotujočih si znakov pomeni tudi enega od treh kumulativnih razlogov za uporabo tega člena (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 25. maja 2005 v zadevi Spa Monopole proti UUNT – Spa-Finders Travel Arrangements (SPA-FINDERS), T‑67/04, ZOdl., str. II‑1825, točka 30).
71 Prav tako je treba opozoriti, da iz sodne prakse izhaja, da so morebitne kršitve člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 posledica neke stopnje podobnosti med nasprotujočimi si blagovnimi znamkami, zaradi katere upoštevna javnost vzpostavi povezavo med njimi, čeprav jih ne zamenja (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 27. novembra 2008 v zadevi Intel Corporation, C‑252/07, ZOdl., str. I‑8823, točka 30 in navedena sodna praksa).
72 Vendar je treba glede na presojo iz točk od 41 do 51 zgoraj ugotoviti, da med nasprotujočima si znakoma ni podobnosti, ki se zahteva za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009. Odbor za pritožbe bi moral torej vsekakor zavrniti ugovor v zvezi s proizvodi iz razredov 21 in 24, čeprav je preučil trditev intervenientke glede kršitve te določbe.
73 Iz tega izhaja, da je bilo treba ugovor vsekakor v celoti zavrniti tako zaradi neobstoja verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) kot zaradi verjetnosti povezovanja v smislu člena 8(5) Uredbe št. 207/2009.
74 V teh okoliščinah, čeprav ni bilo pravilno, da odbor za pritožbe ni odločal o trditvi glede kršitve člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 v zvezi s proizvodi iz razredov 21 in 24, ki jih označuje prijavljena znamka, ni treba razveljaviti druge točke izpodbijane odločbe, ker ta napaka v posebnih okoliščinah tega primera ne bi mogla odločilno vplivati na zadevni del izreka izpodbijane odločbe (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2008 v zadevi Alitalia proti Komisiji, T‑301/01, ZOdl., str. II‑1753, točka 307 in navedena sodna praksa).
75 Zato je treba razlog intervenientke glede kršitve členov 8(5), 64(1) in 76(1) Uredbe št. 207/2009, ki ga je navedla v utemeljitev predloga za delno razveljavitev izpodbijane odločbe, v delu, ki se nanaša na proizvode iz razredov 21 in 24, ki jih označuje prijavljena znamka, zavrniti kot brezpredmeten. Predlog intervenientke za razveljavitev je zato treba zavrniti.
76 Iz navedenega izhaja, da je treba razveljaviti le prvo točko izreka izpodbijane odločbe.
Stroški
77 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.
78 Ker UUNT po eni strani ni uspel, v skladu s predlogi tožeče stranke poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka. Po drugi strani je treba odločiti, da intervenientka, ki ni uspela s predlogom za razveljavitev na podlagi člena 134(3) Poslovnika, nosi svoje stroške in stroške v zvezi z zadevnim predlogom tožeče stranke, kot jih je priglasila.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)
razsodilo:
1. Prva točka izreka odločbe prvega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 26. maja 2011 (zadeva R 1310/2010‑1) se razveljavi.
2. Predlog za razveljavitev, ki ga je vložila družba Intra‑Presse, se zavrne.
3. UUNT poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasila družba Golden Balls Ltd, razen stroškov, ki jih je ta družba imela v zvezi s predlogom za razveljavitev na podlagi člena 134(3) Poslovnika Splošnega sodišča.
4. Družba Intra‑Presse poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je družba Golden Balls Ltd priglasila v zvezi s predlogom za razveljavitev na podlagi člena 134(3) Poslovnika.
Azizi | Frimodt Nielsen | Kancheva |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 16. septembra 2013.
Podpisi