Pritožba, ki jo je Mainova AG vložila 27. julija 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023 v zadevi T-320/20, Mainova AG/Evropska komisija
(Zadeva C-484/23 P)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: Mainova AG (zastopnik: C. Schalast, Rechtsanwalt)
Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija, E.ON SE, RWE AG
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga:
razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 17. maja 2023, Mainova/Komisija (T-320/20), in razglasitev ničnost sklepa Evropske komisije z dne 26. februarja 2019 v zvezi z združitvijo „RWE/E.ON Assets“ (zadeva M.8871, UL 2000, C 111, str. 1);
podredno, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v odločanje Splošnemu sodišču;
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopkov na obeh stopnjah.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita pravno napačno razlago člena 263(4) PDEU. Splošno sodišče naj bi v izpodbijani sodbi zahteve v zvezi s procesnim upravičenjem na podlagi člena 263(4) PDEU določilo preozko in v nasprotju z lastno sodno prakso ter sodno prakso Sodišča. Sklicevalo naj bi se izključno na sodbo z dne 4. julija 2006, easyJet/Komisija (T-177/04), ne da bi upoštevalo okoliščine posameznega primera. K tem okoliščinam naj bi štele zlasti intenzivna udeležba pritožnice v okviru, med drugim, celotne transakcije, konkretna udeležba pritožnice pri osebnem razgovoru s Komisijo in priznanje kot prizadeta tretja oseba s strani pooblaščenca za zaslišanje Komisije. Posledično bi pravno stališče, ki se zastopa v izpodbijani sodbi, v prihodnje bistveno vplivalo na pravno varstvo zoper odločbe o združitvah.
Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita kršitev načela skladnosti in načela pravne države. Splošno sodišče naj v svoji odločitvi v zvezi s procesnim upravičenjem ne bi upoštevalo priznanja pritožnice in zaveze pooblaščenca za zaslišanje, da se jo seznani z nadaljnjimi možnostmi glede stališča v postopku. Namesto tega naj bi Splošno sodišče menilo, da bi se pritožnica lahko bolj intenzivno udeležila postopka. Pritožnica trdi, da je zaupala izjavi pooblaščenca za zaslišanje, kot organu Komisije. Splošno sodišče naj bi s tem kršilo načelo skladnosti in načelo varstva legitimnih pričakovanj. Posledično naj bi izpodbijana sodba vodila k temu, da bi Komisija v prihodnje lahko prosto odločila o pravnih sredstvih zoper transakcije.
Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom navaja, da je Splošno sodišče v svoji odločbi o napačni razdelitvi celotne transakcije med RWE in E.ON napačno razlagalo člen 3(1) Uredbe (ES) št. 139/20041 (Uredba o združitvah) s tem, da se je sklicevalo izključno na Prečiščeno obvestilo Komisije o pravni pristojnosti, in ni upoštevalo lastne sodne prakse, kot izhaja iz sodbe z dne 23. februarja 2006, Cementbouw Handel & Industrie/Komisija (T-282/02), kot tudi 20. uvodne izjave Uredbe o združitvah. Splošno sodišče naj bi s tem kršilo načela hierarhije predpisov, primarnosti zakonov in delitve oblasti.
Pritožnica se je s četrtim pritožbenim razlogom nazadnje sklicevala na napačno presojo „Investor Relationship Agreement“, ki sta ga predložili družbi RWE in E.ON. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da je ta dogovor v skladu z nemškim zakonom o delniških družbah brez učinka. S tem ni preučilo ključnih vprašanj in je zato sprejelo napačno odločitev.
____________
1 Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).