Zadeva T‑234/11 P-RENV-RX

Oscar Orlando Arango Jaramillo in drugi

proti

Evropski investicijski banki (EIB)

„Pritožba – Javni uslužbenci – Osebje EIB – Preveritev sodbe Splošnega sodišča – Zavrženje tožbe na prvi stopnji kot nedopustne – Pokojnine – Zvišanje prispevkov v pokojninski sistem – Rok za vložitev tožbe – Razumni rok“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (pritožbeni senat) z dne 9. julija 2013

1.      Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Zavrženje – Pravna kvalifikacija dejanskega stanja – Dopustnost

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))

2.      Pritožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Roki – Zahteva po razumnem roku – Uporaba člena 91(3) Kadrovskih predpisov po analogiji – Nedopustnost – Presoja glede na okoliščine primera

(člen 270 PDEU; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)

3.      Pritožba – Utemeljena pritožba – Rešitev spora po temelju s strani pritožbenega sodišča – Pogoj – Spor, o katerem je mogoče odločiti, če stanje postopka to dovoljuje

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 13(1))

1.      Sodišče na prvi stopnji je edino pristojno za ugotavljanje dejstev – razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene – in za presojo teh dejstev. Ko je sodišče na prvi stopnji ugotovilo ali presodilo dejstva, je pritožbeno sodišče pristojno, da izvršuje nadzor nad pravno opredelitvijo teh dejstev in pravnimi posledicami, ki jih je iz tega izpeljalo sodišče na prvi stopnji.

Vprašanje, ali je sodišče na prvi stopnji na podlagi dejanskega stanja v zadevi smelo upravičeno sklepati, da tožba ni bila vložena v razumnem roku, pa je pravno vprašanje, ki je predmet nadzora pritožbenega sodišča.

(Glej točki 27 in 28.)

2.      Niti Pogodba o delovanju Evropske unije niti Pravilnik za osebje Evropske investicijske banke, ki ga je njen upravni odbor sprejel v skladu s členom 29 Poslovnika Banke, ne vsebujeta nobenih navedb o roku za vložitev tožbe, ki bi veljal za spore med Banko in njenimi uslužbenci. Zaradi uskladitve med pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki je splošno načelo prava Unije in v skladu s katerim ima posameznik na voljo zadosten rok za presojo zakonitosti akta, ki posega v njegov položaj, in po potrebi za pripravo tožbe, ter zahtevo po pravni varnosti, v skladu s katero akti, ki so jih sprejeli organi Unije, po preteku določenega roka postanejo dokončni, je treba te spore sodišču Unije predložiti v razumnem roku.

Razumnost roka, kadar gre za trajanje upravnega ali sodnega postopka ali vprašanje roka, ki neposredno vpliva na dopustnost tožbe, se vedno presoja glede na vse okoliščine obravnavane zadeve in zlasti glede na interese strank v sporu, zapletenost zadeve in ravnanje zadevnih strank. Iz tega na splošno izhaja, da pojma razumni rok ni mogoče razumeti kot poseben prekluzivni rok, zlasti pa, da trimesečnega roka iz člena 91(3) Kadrovskih predpisov ni mogoče po analogiji uporabiti kot prekluzivni rok za uslužbence Banke, kadar ti vložijo ničnostno tožbo zoper njen akt, ki posega v njihov položaj.

Zato le dejstvo, da je uslužbenec Evropske investicijske banke vložil ničnostno tožbo zoper njen akt, ki posega v njegov položaj, v roku, ki ni daljši od treh mesecev in deset dni, ne zadošča za ugotovitev nepravočasnosti te tožbe, saj mora sodišče Unije vsekakor preveriti razumnost roka glede na okoliščine obravnavane zadeve.

(Glej točke od 30 do 32.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 37.)