Tožba, vložena 3. maja 2011 - Sigma Alimentos Exterior proti Komisiji

(Zadeva T-239/11)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Sigma Alimentos Exterior, SL (Madrid, Španija) (zastopnik: M. Ferre Navarrete, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

člen 1(1) izpodbijanega sklepa razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da člen 12(5) Texto Refundido de la Ley del Impuesto sobre Sociedades (prečiščeno besedilo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb) (TRLIS) vsebuje elemente državne pomoči;

podredno, člen 1(1) izpodbijanega sklepa razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da člen 12(5) TRLIS vsebuje elemente državne pomoči, kadar se uporabi za pridobitev deležev, ki pomenijo pridobitev nadzora;

podredno, člen 4 izpodbijanega sklepa razglasi za ničen v delu, ki vsebuje odredbo za izterjavo pomoči za transakcije, ki so bile izvedene pred objavo končne odločbe, ki je predmet te tožbe, v Uradnem listu Evropske unije;

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v predmetnem postopku je v poslovnih letih od 2008 do 2010 pridobila deleže v družbah s sedeži v Združenih državah in Peruju z amortizacijo dobrega imena, ki izhaja iz pridobitve večinskih deležev v teh družbah, na podlagi člena 12(5) TRLIS.

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela sporni sklep C(2010)9566 konč. o davčni amortizaciji finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzeme tujih deležev št. C 45/07 (ex NN 51/07, ex CP 9/07) Španije. Španska davčna uprava je zaradi tega sklepa začela s postopki preverjanja, da bi popravila amortizacije, ki jih je uporabljala tožeča stranka.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja dva razloga.

1.    Prvi razlog temelji na neizpolnjevanju pogojev za to, da bi se ukrep štelo za državno pomoč.

-    Tožeča stranka v zvezi s tem zatrjuje, da je glavni razlog, zakaj obravnavane davčne ureditve ni mogoče šteti za državno pomoč, neselektivnost spornega ukrepa. Komisija namreč napačno meni, da dejanska selektivnost obstaja na podlagi favoriziranja domačih prevzemov in zahteve po vsaj 5-odstotnem deležu. Po mnenju tožeče stranke je Komisija tak sklep sprejela, ne da bi analizirala tipologijo in področja dejavnosti družb, ki so uporabile navedeno ureditev.

2.    Drugi razlog temelji na pomanjkanju obrazložitve sklepa.

-    Tožeča stranka navaja, da je utemeljitev, zakaj Komisija meni, da za nakup družb v Združenih državah in Peruju ni izrecnih pravnih ovir, v vseh pogledih nezadostna.

____________