Zadeva T‑167/13

(objava odlomkov)

Comune di Milano

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Storitve zemeljske oskrbe – Kapitalski vložki družbe SEA v družbo Sea Handling – Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in naložena zagotovitev njenega vračila – Pojem pomoči – Pripisljivost državi – Merilo zasebnega vlagatelja – Načelo kontradiktornosti – Pravica do obrambe – Pravica do dobrega upravljanja – Legitimno pričakovanje“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji razširjeni senat) z dne 13. decembra 2018

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Posamično nanašanje – Merila – Sklep Komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in naložena zagotovitev njenega vračila – Tožba javnega organa kot organa, ki je dodelil pomoč – Dopustnost – Pogoji

(člen 263, četrti odstavek, PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Nujnost obstoječega in dejanskega interesa

(člen 263, četrti odstavek, PDEU)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoči iz državnih sredstev – Pomoči, ki jih dodeli javno podjetje – Sredstva podjetja, ki so pod stalnim javnim nadzorom – Vključitev

(člen 107(1) PDEU)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Zaporedne intervencije države, ki so med seboj neločljivo povezane – Merila presoje

(člen 107(1) PDEU)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoči, ki jih dodeli javno podjetje – Podjetje pod državnim nadzorom – Pripisljivost ukrepa pomoči državi – Vključitev – Celota indicev, ki jih je treba upoštevati

(člen 107(1) PDEU)

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Presoja glede na vse upoštevne elemente sporne transakcije in njenega konteksta – Upoštevanje elementov, ki so na voljo, in predvidenega razvoja ob sprejetju odločitve o zadevnem ukrepu

(člen 107 ter člen 108(1) in (3) PDEU)

7.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Presoja glede na vse upoštevne elemente sporne transakcije in njenega konteksta – Dokazno breme, ki ga nosi Komisija – Obseg – Sodni nadzor – Meje

(člen 107(1) PDEU)

1.      Na pravni položaj organa, ki ni država članica, ima pa pravno osebnost in je sprejel ukrep, ki je v dokončni odločbi Komisije opredeljen kot državna pomoč, lahko ta odločba posamično vpliva, če mu preprečuje, da po lastni presoji izvaja svoje pristojnosti, ki zajemajo med drugim dodelitev zadevne pomoči.

V zvezi s tem je treba za organ, ki je dodelil pomoč, šteti javni organ, ki je bil tako močno vpleten v sprejetje zadevnih ukrepov, da mu jih je mogoče pripisati v skladu z merili iz sodne prakse Sodišča.

(Glej točki 34 in 41.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 45 in 46.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 60 do 62.)

4.      Ker imajo državni posegi različne oblike in jih je treba analizirati glede na njihove učinke, ni mogoče izključiti, da je treba za namen uporabe člena 107(1) PDEU več zaporednih državnih posegov obravnavati kot en poseg. Tako je lahko zlasti, kadar med zaporednimi posegi – z vidika njihovega časovnega razporeda, njihovega namena in položaja podjetja ob teh posegih – obstaja tako tesna povezava, da jih ni mogoče ločiti.

(Glej točko 71.)

5.      Na to, da je ukrep pripisljiv državi, ni mogoče sklepati že zgolj na podlagi okoliščine, da je zadevni ukrep sprejelo javno podjetje. Čeprav namreč država lahko nadzira neko javno podjetje in ima prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje, ni mogoče samodejno sklepati, da se tak nadzor v konkretnem primeru dejansko izvaja. Javno podjetje lahko deluje z večjo ali manjšo stopnjo neodvisnosti glede na stopnjo avtonomije, ki mu jo prepušča država.

Za pripis ukrepov podjetja državi zato ne zadostuje, da je javno podjetje pod državnim nadzorom. Preveriti je treba še, ali je treba za javne organe šteti, da so kakor koli sodelovali pri sprejetju teh ukrepov. V zvezi s tem ni mogoče zahtevati, da se na podlagi natančne preiskave dokaže, da so javni organi konkretno spodbudili javno podjetje k sprejetju zadevnih ukrepov pomoči. Ker so na eni strani država in javna podjetja tesno povezani, obstaja dejansko tveganje, da se državna pomoč dodeli s posredovanjem navedenih podjetij na nepregleden način in v nasprotju s pravili o državni pomoči iz Pogodbe. Na drugi strani pa bo praviloma tretja oseba prav zaradi privilegiranih odnosov med državo in javnim podjetjem zelo težko dokazala, da so bili v posameznem primeru ukrepi, ki jih je sprejelo takšno podjetje, dejansko sprejeti po navodilih javnih organov. Zato je treba priznati, da se lahko pripisljivost ukrepa pomoči, ki ga je sprejelo javno podjetje, državi izpelje iz celote indicev, ki izhajajo iz okoliščin obravnavanega primera in okvira, v katerem je nastopil ta ukrep.

Poleg tega je lahko vsak drug indic, ki v posameznem primeru kaže na vpletenost javnih organov ali na neverjetnost tega, da ti niso bili vpleteni pri sprejetju ukrepa tudi ob upoštevanju njegovega obsega, vsebine in pogojev, ki jih vsebuje, po potrebi upošteven pri ugotavljanju, ali je ukrep, ki ga sprejme javno podjetje, mogoče pripisati državi.

(Glej točko 75.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 102 do 105.)

7.      V skladu z načeli glede dokaznega bremena na področju državnih pomoči mora Komisija dokazati obstoj pomoči. Glede tega mora skrbno in nepristransko voditi postopek preučitve zadevnih ukrepov, tako da ima ob sprejetju končnega sklepa o ugotovitvi obstoja pomoči in po potrebi njene nezakonitosti na voljo najpopolnejše in najzanesljivejše podatke. Kar zadeva zahtevani dokazni standard, je narava dokazov, ki jih mora zagotoviti Komisija, v veliki meri odvisna od narave predvidenega državnega ukrepa.

Poleg tega je za to, da Komisija preuči vprašanju, ali je mogoče določene ukrepe opredeliti kot državno pomoč, ker javni organi ne bi ravnali enako kot zasebni vlagatelj, potrebna zapletena gospodarska presoja. Vendar pa v okviru nadzora, ki ga sodišče Unije izvaja nad zapletenimi gospodarskimi presojami Komisije na področju državnih pomoči, to s svojo gospodarsko presojo ne more nadomestiti presoje Komisije, in mora svoj nadzor omejiti na to, da preveri, ali so bila upoštevana postopkovna pravila in pravila obrazložitve, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, ali ni bila storjena očitna napaka pri presoji tega dejanskega stanja in ali ni prišlo do zlorabe pooblastil.

Za ugotovitev, da je Komisija storila očitno napako pri presoji dejanskega stanja, ki bi upravičevala razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, morajo biti dokazi, ki jih predloži tožeča stranka, zadostni, da se presoja dejanskega stanja iz zadevnega sklepa ne zdi verjetna.

Sodišče Unije mora preveriti ne le vsebinsko točnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletenega položaja, in ali je mogoče z njimi utemeljiti iz njih izvedene sklepe.

Komisija mora pri uporabi merila zasebnega upnika opraviti celovito presojo, pri čemer mora upoštevati vse upoštevne elemente v tej zadevi, na podlagi katerih bo lahko ugotovila, ali podjetje, ki je prejemnik, primerljivih olajšav očitno ne bi prejelo od zasebnega upnika. V zvezi s tem je treba na eni strani za upoštevno šteti vsako informacijo, ki lahko nezanemarljivo vpliva na proces odločanja zasebnega upnika, ki ga je treba šteti za običajno previdnega in skrbnega, ki je v čim bolj podobnem položaju kot javni upnik in ki želi doseči poplačilo dolgovanih zneskov, ki mu jih dolguje dolžnik s finančnimi težavami. Na drugi strani so za namene uporabe merila zasebnega upnika upoštevni le elementi, ki so na voljo, in predviden razvoj v času, ko je bila sprejeta ta odločba. Komisiji namreč ni treba preučiti podatkov, če so bili predloženi dokazi ugotovljeni po sprejetju odločitve o izvršitvi zadevne naložbe, ti pa zadevne države članice ne odvezujejo, da bi izvedla ustrezno predhodno oceno donosnosti svoje naložbe pred izvedbo te naložbe.

(Glej točke od 106 do 110.)