Zadeva T-19/04

Metso Paper Automation Oy

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Besedna znamka PAPERLAB – Absolutni razlog za zavrnitev registracije – Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 40/94 – Opisni znak“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Določitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda – Besedna znamka PAPERLAB

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(c))

2.      Znamka Skupnosti – Določitev in pridobitev znamke Skupnosti – Presoja značilnosti, na podlagi katere je znak mogoče registrirati – Upoštevanje same skupnostne ureditve – Predhodna registracija znamke v nekaterih državah članicah ali tretjih državah – Odločbe, ki ne zavezujejo sodišč Skupnosti

(Uredba Sveta št. 40/94; Direktiva Sveta 89/104)

3.      Znamka Skupnosti – Odločbe Urada – Zakonitost – Preučitev sodišča Skupnosti – Merila

(Uredba Sveta št. 40/94)

1.      Besedni znak PAPERLAB, za katerega se zahteva registracija za „informacijsko opremo in merilne instrumente za kontrolo in testiranje papirja“, ki spadajo v razred 9 Nicejske pogodbe, lahko v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, s stališča javnosti, ki je sestavljena iz poklicnih uporabnikov in potrošnikov, ki se spoznajo na področje informacijske opreme in merilnih naprav za kontroliranje in testiranje papirja, in ki govori angleško, služi za opis značilnosti ali funkcij proizvodov, navedenih v prijavi za registracijo tega besednega znaka, če navedeni znak v angleščini jasno in neposredno opisuje funkcijo proizvodov, za katere se zahteva registracija.

Besedni znak PAPERLAB dejansko ne ustvarja vtisa zadostne oddaljenosti od te, ki nastane s preprosto združitvijo pojmov „paper“ in „lab“, ti besedi se že sami nanašata na papir in laboratorij. Še več, znak „paperlab“ bi bilo mogoče razumeti tako, da opisuje tehnične značilnosti zadevnih proizvodov, ker gre za informacijsko opremo in merilne naprave, ki so bile izdelane zato, da delujejo kot resnični prenosni laboratorij, za zagotovitev storitev, ki se običajno opravljajo v laboratoriju.

(Glej točke 28, 30 in 33.)

2.      Skupnostna ureditev znamk je neodvisen sistem, sestavljen iz celote pravil, s katerim se skušajo doseči cilji, ki so določeni zanj, in njegova uporaba je neodvisna od vsakega nacionalnega sistema. Zato je treba značilnost nekega znaka, na podlagi katere ga je mogoče registrirati kot znamko Skupnosti, presojati samo na temelju upoštevne skupnostne ureditve. Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) in v posameznem primeru sodišče Skupnosti nista vezana na odločbo, ki je bila sprejeta v državi članici ali tretji državi, s katero je priznana lastnost, na podlagi katere je ta isti znak mogoče registrirati kot nacionalno znamko. Tak je tudi primer, četudi je bila ta odločba sprejeta v skladu z uporabo usklajene nacionalne zakonodaje na podlagi Prve direktive 89/104 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami ali celo v državi, ki spada v jezikovno področje, na katerem ima ta sporni besedni znak svoj izvor.

(Glej točko 37.)

3.      Odločbe o registraciji znaka kot znamke Skupnosti, ki jih sprejemajo odbori za pritožbe na podlagi Uredbe št. 40/94, se nanašajo na vezanost pri odločanju in ne na diskrecijsko pravico. Zato je mogoče značilnost, na podlagi katere je znak mogoče registrirati kot znamko Skupnosti, presojati samo na podlagi upoštevne skupnostne ureditve, kot jo razlaga sodišče Skupnosti, in ne na podlagi domnevne različne prejšnje prakse odločanja odborov za pritožbe.

(Glej točko 39.)