Language of document :

Obvestilo v UL

 

Tožba CAMAR S.r.l. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. novembra 2004

(Zadeva T-457/04)

(Jezik postopka: italijanščina)

CAMAR S.r.l., ki jo zastopajo Wilma Viscardini, Simonetta Donà in Mariano Paolin, avvocati, je dne 22. novembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

-    razglasi za nično zavrnitev izvršitve točke 1 izreka sodbe z dne 8. junija 2000 v združenih zadevah T-79/96, T-260/97 in T-117/98 s strani Komisije, vsebovane v dopisu Generalnega direktorja za kmetijstvo z dne 10. septembra 2004 (št. D(2004) 29695 A/25707), prejet dne 20. septembra 2004;

-    naloži Komisiji izvršitev točke 1 izreka te sodbe v denarni protivrednosti vrednosti licenc, ki bi jih morala izdati na podlagi navedene sodbe, ki pa jih ni izdala, v znesku 5.065.600,00 EUR, ali drugem znesku, ki naj ga določi Sodišče prve stopnje, povečanem za denarno revalorizacijo in obresti, preračunane po stopnji, ki naj jo določi Sodišče prve stopnje od dne 8. junija 2000, do datuma plačila;

-    naloži Komisiji plačilo nepremoženjske škode - ki naj jo po pravičnosti določi Sodišče prve stopnje - ki jo je utrpela tožeča stranka oz. njeni družbeniki zaradi neizvršitve sodbe z dne 8. junija 2000;

-    naloži Komisiji povrnitev nagrad in stroškov v zvezi s to tožbo družbi Camar.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V utemeljitev svojih zahtevkov tožeča stranka navaja, da nedejavnost Komisije - ne samo, da ni sprejela nobenega konkretnega ukrepa, temveč družbi Camar tudi ni predlagala nobenih ustreznih ukrepov za izvršitev sodbe v zadevi T-79/96 (nedejavnost od dne 8. junija 2000) - in izrecna zavrnitev izvršitve navedene sodbe, vsebovana v dopisu z dne 10. septembra 2004, pomenita grobo kršitev člena 233 ES.

Ker licenc, ki bi jih Komisija morala prenesti na tožečo stranko v okviru izvršitve te sodbe - ker kratko rečeno uvoz banan iz tretjih držav ne bo več predmet količinskih omejitev, ampak bo popolnoma liberaliziran - ni več mogoče izdati, družba Camar predlaga nadomestno izvršitev, in sicer v obliki denarnega nadomestila, ki je na podlagi stalne sodne prakse dopustna, če izvršitev sodbe v specifični obliki ni več mogoča.

Med drugim, tožeča stranka zahteva primerno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki ji je bila povzročena zaradi neizvršitve sodbe z dne 8. junija 2000. V bistvu je, glede na stalno sodno prakso, ta okoliščina že sama po sebi razlog za odškodnino, kolikor krši načelo zaupanja v pravo. Sicer pa je v obravnavanem primeru kršitev načela zaupanja v pravo še toliko hujša zaradi dejstva, da se je družba Camar zanesla na izjavo Komisije, posredovano v dopisu z dne 20. maja 2003, da namerava sodbo izvršiti, od česar pa je sedaj odstopila.

____________