SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 5. februarja 2020(*)
„Predhodno odločanje – Uredba (EU) 2016/399 – Zakonik o schengenskih mejah – Nadzor zunanjih meja – Državljani tretjih držav – Člen 11(1) – Žigosanje potnih listin – Izstopni žig – Določitev trenutka izstopa iz schengenskega območja – Registracija pomorščakov na ladjah, ki so dolgoročno zasidrane v morskem pristanišču“
V zadevi C‑341/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložil Raad van State (državni svet, Nizozemska) z odločbo z dne 9. maja 2018, ki je na Sodišče prispela 24. maja 2018, v postopku
Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid
proti
J. in drugim,
ob udeležbi
C. in H. ter drugih,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi E. Regan (poročevalec), predsednik senata, I. Jarukaitis, E. Juhász, M. Ilešič in C. Lycourgos, sodniki,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. junija 2019,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za J. in druge K. Boele, advocaat,
– za nizozemsko vlado P. Huurnink, M. K. Bulterman in M. H. S. Gijzen, agentke,
– za nemško vlado sprva T. Henze, R. Kanitz in J. Möller, nato zadnjenavedena, agenti,
– za grško vlado S. Chala, C. Fatourou in G. Konstantinos, agenti,
– za Evropsko komisijo G. Wils in J. Tomkin, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 17. oktobra 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 11(1) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL 2016, L 77, str. 1, v nadaljevanju: Zakonik o schengenskih mejah).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (državni sekretar za pravosodje in varnost, Nizozemska; v nadaljevanju: državni sekretar) in osebo J. in drugimi, ki so državljani tretjih držav in so pomorščaki, v zvezi z zavrnitvijo zahteve, da se odtisne izstopni žig iz schengenskega območja v potne listine teh državljanov ob njihovi registraciji na ladjah, ki so dolgoročno zasidrane v pristanišču Rotterdam (Nizozemska).
Pravni okvir
Zakonik o schengenskih mejah
3 V uvodnih izjavah 6 in 15 Zakonika o schengenskih mejah je navedeno:
„(6) Nadzor meje ni samo v interesu države članice, na katere zunanjih mejah se opravlja, temveč tudi v interesu vseh držav članic, ki so odpravile nadzor meje na svojih notranjih mejah. Nadzor meje bi moral pomagati v boju proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi in preprečiti katero koli grožnjo notranji varnosti, javnemu redu, javnemu zdravju in mednarodnim odnosom držav članic.
[…]
(15) Da bi se izognili predolgim čakalnim dobam na mejnih prehodih, bi moralo biti mogoče delno opustiti mejne kontrole na zunanjih mejah v primeru izjemnih in nepredvidljivih okoliščin. Sistematično žigosanje listin državljanov tretjih držav ostaja obveza v primeru delne opustitve mejne kontrole. Žigosanje omogoča, da se z gotovostjo določita datum in kraj prehoda meje, ne pa tudi, da so bili v vseh primerih izvedeni vsi zahtevani ukrepi kontrole potnih listin.“
4 Člen 1 navedenega zakonika, naslovljen „Predmet urejanja in načela“, določa:
„Ta uredba določa, da se osebe pri prehajanju notranjih meja držav članic Unije ne kontrolirajo.
Določa tudi pravila za izvajanje kontrole oseb pri prehajanju zunanjih meja držav članic Unije.“
5 Člen 2 te uredbe, naslovljen „Opredelitve pojmov“, določa:
„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. ‚notranje meje‘ pomenijo:
(a) skupne meje na kopnem, vključno z mejami na rekah in jezerih držav članic;
(b) letališča držav članic, namenjena notranjim letom;
(c) morska, rečna in jezerska pristanišča držav članic, namenjena rednim notranjim trajektnim povezavam;
2. ,zunanje meje‘ pomenijo kopenske meje držav članic, vključno z mejami na rekah in jezerih, meje na morju in letališčih, rečnih, morskih in jezerskih pristaniščih, pod pogojem, da ne gre za notranje meje;
[…]
8. ‚mejni prehod‘ pomeni kateri koli mejni prehod, ki ga pristojni organi odobrijo za prehod zunanjih meja;
[…]
10. ,nadzor meje‘ pomeni dejavnost, ki se izvaja na meji v skladu z in za namene te uredbe zgolj kot odziv nameravanega ali dejanskega prehoda meje, ne glede na vse druge okoliščine, kot so mejna kontrola in varovanje meje;
11. ,mejna kontrola‘ pomeni kontrolo, opravljeno na mejnih prehodih, s katero se zagotovi, da se osebam, vključno z njihovimi vozili in predmeti v njihovi posesti, dovoli vstop na ozemlje držav članic ali izstop iz njega;
[…]“
6 Člen 5 Zakonika o schengenskih mejah, naslovljen „Prehod zunanjih meja“, določa:
1. Zunanje meje se lahko prehajajo le na mejnih prehodih in med določenim delovnim časom. Na mejnih prehodih, ki niso odprti 24 ur na dan, se delovni čas jasno označi.
Države članice v skladu s členom 39 uradno obvestijo Komisijo o seznamu svojih mejnih prehodov.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko dovoljene naslednje izjeme od obveznosti prehoda zunanjih meja le na mejnih prehodih in med določenim delovnim časom:
[…]
(c) v skladu s posebnimi pravili iz členov 19 in 20 v povezavi s prilogama VI in VII.
[…]“
7 Člen 6 tega zakonika, naslovljen „Pogoji za vstop državljanov tretjih držav“, določa:
„1. Za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ni daljše od 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, kar zajema vsak dan bivanja v zadnjem 180 dnevnem obdobju, veljajo za državljane tretjih držav naslednji pogoji za vstop:
(a) posedovati morajo veljavno potno listino, ki imetniku dovoljuje prehod meje […]
[…]
(b) posedovati morajo veljaven vizum, če se to zahteva v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 [z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 65)], razen če imajo veljavno dovoljenje za prebivanje ali veljaven vizum za dolgoročno prebivanje;
[…]
2. Za namene izvajanja odstavka 1 se dan vstopa šteje kot prvi dan bivanja na ozemlju držav članic, dan izstopa pa se šteje kot zadnji dan bivanja na ozemlju držav članic. Pri izračunu obdobja bivanja na ozemlju držav članic se ne upoštevajo obdobja bivanja, dovoljena na podlagi dovoljenja za prebivanje ali vizuma za daljše bivanje.
[…]
5. Z odstopanjem od odstavka 1:
[…]
(b) državljanom tretjih držav, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, razen iz točke (b), in so prišli na mejo, se lahko dovoli vstop na ozemlje držav članic, če je vizum izdan na meji v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta [z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL 2009, L 243, str. 1)].
[…]“
8 Člen 8 Zakonika o schengenskih mejah, naslovljen „Mejna kontrola oseb“, v odstavku 3 določa:
„Pri državljanih tretjih držav se pri vstopu in izstopu opravi temeljita kontrola, kot sledi:
(a) temeljita kontrola pri vstopu obsega preverjanje pogojev, ki urejajo vstop po členu 6(1) in, kadar je primerno, listin, ki dovoljujejo prebivanje in opravljanje poklicnih dejavnosti. To vključuje podroben pregled, ki obsega naslednje vidike:
[…]
(iii) pregled vstopnih in izstopnih žigov na potni listini državljana tretje države, da se s primerjavo datumov vstopa in izstopa preveri, ali oseba ni prekoračila najdaljšega dovoljenega trajanja bivanja na ozemlju držav članic;
[…]
(h) poleg kontrole iz točke (g) lahko temeljita kontrola pri izstopu obsega tudi:
[…]
(ii) preverjanje, ali oseba ni prekoračila najdaljšega dovoljenega trajanja bivanja na ozemlju države članice;
[…]“
9 Člen 11 tega zakonika, naslovljen „Žigosanje potnih listin“, določa:
„1. Potne listine državljanov tretjih držav se sistematično žigosajo ob vstopu in izstopu. Vstopni ali izstopni žig se zlasti odtisne v:
(a) listine z veljavnim vizumom, ki državljanom tretjih držav omogočajo prehod meje;
(b) listine, ki državljanom tretjih držav, katerim je na meji izdan vizum omogočajo prehod meje;
(c) listine, ki državljanom tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma, omogočajo prehod meje.
[…]
3. Vstopni ali izstopni žig se ne odtisne:
[…]
(c) v potne listine pomorščakov, ki se nahajajo znotraj območja države članice, samo kadar njihova ladja pristane in so pomorščaki na območju pristanišča;
[…]“
10 Člen 13 navedenega zakonika, naslovljen „Varovanje meje“, v odstavku 1 določa:
„Glavni namen varovanja meja je preprečevanje nezakonitih prehodov meja, odvračanje čezmejne kriminalitete in izvedba ukrepov proti osebam, ki so prestopile mejo nezakonito. […]“
11 Člen 19 istega zakonika, naslovljen „Posebna pravila za različne vrste meja in različne vrste prevoznih sredstev, ki se uporabljajo pri prehodu zunanjih meja“, določa:
„Posebna pravila, določena v Prilogi VI, se uporabljajo za kontrole, ki se opravljajo na različnih vrstah meja in na različnih prevoznih sredstvih pri prehajanju mejnih prehodov.
Ta posebna pravila lahko vsebujejo odstopanja od členov 5 in 6 ter členov 8 do 14.“
12 Člen 20 Zakonika o schengenskih mejah, naslovljen „Posebna pravila za kontrolo določenih kategorij oseb“, v odstavku 1 določa:
„Posebna pravila, določena v Prilogi VII, se uporabljajo za kontrolo naslednjih kategorij oseb:
[…]
(c) pomorščaki;
[…]
Ta posebna pravila lahko vsebujejo odstopanja od členov 5 in 6 ter členov 8 do 14.“
13 Priloga VI k temu zakoniku se v skladu s svojim naslovom nanaša na „[p]osebna pravila za različne vrste meja in različne vrste prevoznih sredstev, ki se uporabljajo pri prehodu zunanjih meja držav članic“.
14 Točka 3 te priloge, naslovljena „Meje na morju“, vsebuje točko 3.1, naslovljeno „Splošni kontrolni postopki v pomorskem prometu“, ki določa:
„3.1.1. Kontrola ladij se opravi v pristanišču prihoda ali odhoda ali na mestu, določenem v ta namen, v neposredni bližini plovila ali na krovu ladje v ozemeljskih vodah, kot so opredeljene v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu[, ki je bila podpisana v Montego Bayu 10. decembra 1982 in je začela veljati 16. novembra 1994 ter jo je Nizozemska ratificirala 28. junija 1996 in je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta z dne 23. marca 1998 (98/392/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 4, zvezek 3, str. 260)]. Države članice lahko ob upoštevanju načel iz točke 1.1.4 sklenejo sporazume, v skladu s katerimi se lahko kontrola opravi tudi med vožnjo ali ob prihodu ali odhodu ladje na ozemlju tretje države.
[…]
3.1.5. Kapitan ladje pravočasno in v skladu z veljavnimi pravili v zadevnem pristanišču obvesti pristojni organ o odhodu ladje.“
15 Priloga VII k navedenemu zakoniku, naslovljena „Posebna pravila za določene kategorije oseb“, vsebuje točko 3 z naslovom „Pomorščaki“, ki določa:
„Z odstopanjem od členov 5 in 8 lahko države članice dovolijo pomorščakom, ki posedujejo osebni dokument pomorščaka, izdan v skladu s Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 108 (iz leta 1958) ali št. 185 (iz leta 2003) o osebnih dokumentih pomorščakov, Konvencijo o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu (Konvencija FAL) in ustreznim nacionalnim pravom, da vstopijo na ozemlje držav članic, tako da odidejo na kopno in se zadržujejo na območju pristanišča, kjer pristane njihova ladja, ali v sosednjih občinah, ali da izstopijo z ozemlja držav članic, tako da se vrnejo na ladjo brez javljanja na mejnem prehodu, pod pogojem, da so na seznamu posadke, ki je bil predhodno predložen v kontrolo pristojnim organom, na ladji, ki ji pripadajo.
[…]“
Vizumski zakonik
16 Člen 35 Uredbe št. 810/2009, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 (UL 2013, L 182, str. 1) (v nadaljevanju: Vizumski zakonik), naslovljen „Vizumi, zaprošeni na zunanji meji“, v odstavku 1 določa:
„1. Vizumi se lahko na mejnih prehodih izjemoma izdajo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
[…]
(c) ocenjeno je, da se bo prosilec zagotovo vrnil v matično državo ali državo stalnega prebivališča ali bo zagotovo prečkal države, ki niso države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red.“
17 Člen 36 tega zakonika, naslovljen „Vizum, ki se na zunanji meji izda pomorščakom v tranzitu“, določa:
„1. Pomorščaku, ki mora imeti vizum ob prehodu zunanjih meja držav članic, se na meji lahko izda tranzitni vizum, če:
(a) izpolnjuje pogoje iz člena 35(1) in
(b) prestopi zadevno mejo, da bi se vkrcal ali ponovno vkrcal na ladjo ali izkrcal z ladje, na kateri bo oz. je delal kot pomorščak.
2. Pred izdajo vizuma na meji pomorščaku v tranzitu, upoštevajo pristojni nacionalni organi pravila iz dela 1 Priloge IX, in se prepričajo, da so bili ustrezni podatki o zadevnem pomorščaku izmenjani na podlagi ustrezno izpolnjenega obrazca za pomorščaka v tranzitu, kot je navedeno v delu 2 Priloge IX.
[…]“
18 Priloga IX k temu zakoniku vključuje del 1, ki v skladu s svojim naslovom določa „[p]ravila za izdajanje vizumov na meji pomorščakom v tranzitu, za katere je obvezen vizum“. Del 2 te priloge določa vzorec obrazca za pomorščake v tranzitu, za katere se zahtevajo vizumi.
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
19 J. in drugi so pomorščaki in državljani tretjih držav, ki so vstopili v schengensko območje na mednarodnem letališču Schiphol v Amsterdamu (Nizozemska), preden so po kopnem prispeli do morskega pristanišča Rotterdam, da bi se registrirali na specializiranih ladjah, ki delujejo samostojno in so v tem pristanišču dolgoročno zasidrane, za to, da bi na krovu – ne da bi te ladje zapustile navedeno pristanišče – opravili različna dela za pripravo za postavitev, med drugim, naftnih ploščadi in naftovodov na morju. Po koncu dela na krovu, ki je trajalo, odvisno od primera, pet ali deset tednov, so ti pomorščaki bodisi po kopnem prispeli na mednarodno letališče Schiphol v Amsterdamu bodisi odpluli iz pristanišča na zadevni ladji.
20 Ko so se ti pomorščaki ob različnih datumih od januarja do marca 2016 prijavili na Zeehavenpolitie Rotterdam (pristaniška policija v Rotterdamu, Nizozemska), nacionalni organ, pristojen za nadzor meje v pristanišču Rotterdam, ker so se želeli registrirati na ladji, zasidrani v tem pristanišču, jim ta organ, pri čemer je odstopil od prejšnje prakse, v njihove potne listine ni želel odtisniti izstopnega žiga, ker ni bil določen datum, ko bo zadevna ladja dejansko zapustila navedeno pristanišče in s tem schengensko območje.
21 J. in drugi ter nekateri upravljavci ladij, in sicer C. in H. ter drugi, so pri državnem sekretarju vložili upravne pritožbe za izpodbijanje teh zavrnitev. Pritožniki so ob poudarku, da je bil v skladu z ustaljeno prakso nizozemskih organov takšen žig pomorščakom vedno odtisnjen ob njihovi registraciji, ne glede na to, ali so ti pomorščaki v kratkem času zapustili ladjo po tem, ko so bili na ladji, navedli, da je bil učinek nove prakse pristaniške policije v Rotterdamu, da se je zadevnim pomorščakom kot državljanom tretjih držav, ki jim je bilo načeloma odobreno, da lahko za največ 90 dni ostanejo v schengenskem območju v obdobju 180 dni, trajanje njihovega dovoljenega bivanja v schengenskem območju hitreje izteklo. Poleg tega naj bi ti pomorščaki zaradi čakanja, da se izteče 180 dnevni rok pred ponovnim vstopom v schengensko območje, utrpeli izgubo dohodka.
22 Državni sekretar je z odločbami, sprejetimi junija in julija 2016, te upravne pritožbe na eni strani zavrgel kot nedopustne v delu, v katerem so jih vložili upravljavci ladij, in na drugi strani zavrnil kot neutemeljene v delu, v katerem so jih vložili pomorščaki, z obrazložitvijo, da zgolj to, da naj bi se pomorščak registriral na ladji, ne pomeni, da izstopa iz schengenskega območja v smislu člena 11(1) Zakonika o schengenskih mejah. Tak izstop naj bi se zgodil le, če bi se zadevni pomorščak vkrcal na ladjo ali bi bil na ladji, na kateri bi kapitan obvestil pristaniško policijo v Rotterdamu o odhodu ladje, in bi ta ladja nato dejansko zapustila pristanišče s pomorščaki na krovu.
23 Rechtbank Den Haag (sodišče v Haagu, Nizozemska) je s štirimi sodbami z dne 17. maja 2017 ugodilo tožbam, ki so jih zoper te odločbe vložili J. in drugi, z obrazložitvijo, da so zadevni pomorščaki ob njihovi registraciji prestopili zunanjo mejo držav članic in so izstopili iz schengenskega območja v smislu člena 11(1) Zakonika o schengenskih mejah. Iz sistema odstopanja, določenega v členu 11(3)(c) in Prilogi VII k temu zakoniku, ki se nanaša na pravila, ki veljajo za pomorščake, ki odidejo na obalo ob pristanku, naj bi bilo namreč razvidno, da zakonodajalec Unije izkrcanje pomorščakov z ladje, ki je v morskem pristanišču, ali vkrcanje na njen krov šteje za prehod zunanje meje. Ta presoja naj bi bila potrjena s členom 36 Vizumskega zakonika in določbami Priloge IX k temu zakoniku, na podlagi katerih lahko pristojni nacionalni organi izdajo tranzitni vizum pomorščakov za čas potovanja na letališče do vstopa v pristanišče, kjer se registrirajo.
24 Državni sekretar je zoper te sodbe pri Raad van State (državni svet, Nizozemska) vložil pritožbo.
25 To sodišče navaja, da ladje praviloma ostanejo zasidrane v morskih pristaniščih, kot je to v Rotterdamu, več mesecev. Poleg tega naj na podlagi informacij, ki jih je posredoval državni sekretar, ne bi bilo mogoče izpodbiti trditve, ki je bila podana pred navedenim sodiščem, da pristojni organi več držav članic odtisnejo izstopni žig ob registraciji pomorščakov, ne glede na to, ali ladja, na kateri so se registrirali, v kratkem času zapusti pristanišče.
26 Predložitveno sodišče meni, da iz Zakonika o schengenskih mejah ne izhaja jasno, kdaj naj se šteje, da je pomorščak, ki je v schengensko območje vstopil na letališču in prispel po kopnem na ladjo, ki je dolgoročno zasidrana v morskem pristanišču, kot je to v Rotterdamu, da bi se na tej ladji registriral, izstopil iz schengenskega območja. Natančneje, ne bi naj bilo mogoče jasno ugotoviti, ali tak izstop zahteva dejanski odhod iz schengenskega območja. V Zakoniku o schengenskih mejah naj namreč ne bi bil opredeljen pojem „izstop“ iz člena 11(1) tega zakonika in naj tudi ne bi bilo določeno, kje natančno so zunanje meje držav članic, niti kdaj se te meje prehajajo. Negotovo naj bi torej bilo, ali je treba odtisniti izstopni žig in, če ga je treba, kdaj se odtisne.
27 V teh okoliščinah je Raad van State (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil to vprašanje:
„Ali je treba člen 11(1) [Zakonika o schengenskih mejah] razlagati tako, da državljan tretje države, ki je pred tem vstopil v schengensko območje, na primer prek mednarodnega letališča, v smislu Zakonika o schengenskih mejah izstopi iz schengenskega območja, ko se kot pomorščak registrira na morski ladji, ki je že v pristanišču, ki leži na zunanji meji, ne glede na to, kdaj bo pomorščak to pristanišče s to ladjo zapustil? Ali pa mora biti, da pride do izstopa, najprej znano, da bo pomorščak pristanišče s to ladjo zapustil, in če je tako, ali obstaja rok, v katerem mora priti do izplutja, ter kdaj je v tem primeru treba odtisniti izstopni žig? Ali pa se za ,izstop‘ šteje neki drug trenutek, morebiti pod drugimi pogoji?“
Vprašanje za predhodno odločanje
28 Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 11(1) Zakonika o schengenskih mejah razlagati tako, da kadar se pomorščak, ki je državljan tretje države, registrira na ladji, ki je dolgoročno zasidrana v morskem pristanišču države, ki je del schengenskega območja, da bi na tej ladji opravljal delo na krovu, se mora pred odhodom iz tega pristanišča na tej ladji izstopni žig, če je to žigosanje določeno s tem zakonikom, v potne listine tega pomorščaka odtisniti v trenutku njegove registracije, tudi če navedena ladja navedenega pristanišča ne zapusti v kratkem času, ali po tej registraciji in, če po tej registraciji, kdaj natančno.
29 Iz podatkov, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, izhaja, da je dolgoročni privez praksa v pomorskem sektorju, v okviru katere ladje ostanejo privezane na pomolu ali zasidrane v pristanišču za obdobje, ki lahko traja več mesecev, pri čemer pomorščaki, ki so registrirani na teh ladjah, prebivajo v tem pristanišču za celotno ali del obdobja, v katerem so bili registrirani za opravljanje njihovega dela na krovu.
30 Za odgovor na postavljeno vprašanje je treba najprej opozoriti, da iz člena 1 Zakonika o schengenskih mejah izhaja, da so cilj in načela tega zakonika razvoj Unije kot skupnega območja prostega gibanja brez notranjih meja in določitev – za ta namen – pravil za izvajanje kontrole oseb pri prehajanju zunanjih meja držav, ki so del schengenskega območja (glej v tem smislu sodbo z dne 14. junija 2012, Association nationale d’assistance aux frontières pour les étrangers, C‑606/10, EU:C:2012:348, točka 23).
31 V skladu s členom 2, točka 2, tega zakonika se pojem „zunanje meje“ v smislu tega zakonika med drugim nanaša na kopenske meje držav članic in meje na morju, „letališčih [in] morskih […] pristaniščih“, če te meje niso „notranje meje“ v smislu istega zakonika, saj se zadnji pojem v skladu s točko 1(b) in (c) tega člena med drugim nanaša na letališča držav članic, namenjena notranjim letom, in morska pristanišča teh držav, namenjena rednim notranjim trajektnim povezavam.
32 V skladu s členom 5(1) Zakonika o schengenskih mejah se „zunanje meje“ v smislu tega zakonika načeloma lahko prehajajo le na mejnih prehodih, o katerih morajo države članice uradno obvestiti Evropsko komisijo. Izraz „mejni prehod“ v skladu s členom 2, točka 8, navedenega zakonika pomeni kateri koli mejni prehod, ki ga pristojni organi odobrijo za prehod zunanjih meja.
33 V skladu s členom 11(1) Zakonika o schengenskih mejah se morajo potne listine državljanov tretjih držav načeloma sistematično žigosati ob „vstopu“ v schengensko območje in „izstopu“ iz njega. Kot je Sodišče že imelo priložnost pojasniti, je s takšnim žigosanjem izdano dovoljenje za vstop ali izstop (sodba z dne 26. julija 2017, Jafari, C‑646/16, EU:C:2017:586, točka 52).
34 V obravnavani zadevi ni sporno, prvič, da sta tako mednarodno letališče Schiphol v Amsterdamu kot morsko pristanišče Rotterdam, ki sta obe na ozemlju Nizozemske, „letališče“ in „morsko pristanišče“, ki spadata k pojmu „zunanje meje“ schengenskega območja, ki je opredeljen v členu 2, točka 2, Zakonika o schengenskih mejah, in drugič, da je Kraljevina Nizozemska Komisijo uradno obvestila, da je to pristanišče v celoti „mejni prehod“ v smislu člena 2, točka 8, tega zakonika.
35 Poleg tega prav tako ni sporno, da so pomorščaki iz postopka v glavni stvari vstopili v schengensko območje na mednarodnem letališču Schiphol v Amsterdamu, kjer so jim pristojni nizozemski organi njihove potne listine žigosali z vstopnim žigom iz člena 11(1) Zakonika o schengenskih mejah, in da so ti pomorščaki nato po kopnem prispeli v morsko pristanišče Rotterdam, da bi se registrirali na ladji, ki je dolgoročno zasidrana v tem pristanišču in na kateri so opravljali svoje delo, ne da bi ta ladja zapustila navedeno pristanišče. Ni sporno, da so po koncu tega obdobja dela na krovu navedeni pomorščaki, odvisno od primera, prispeli na mednarodno letališče Schiphol v Amsterdamu po kopnem ali zapustili pristanišče na zadevni ladji.
36 V tem okviru se postavlja vprašanje, kdaj je treba v drugem od teh položajev odtisniti izstopni žig iz člena 11(1) Zakonika o schengenskih mejah v potne listine teh pomorščakov.
37 J. in drugi ter grška vlada trdijo, da pomorščaki iz postopka v glavni stvari izstopijo iz schengenskega območja ob njihovi registraciji na eni od ladij, ki je zasidrana v morskem pristanišču Rotterdam, ker so v tem trenutku s prijavo na mejnem prehodu prešli zunanjo mejo v tem pristanišču. Izstopni žig iz te določbe bi moral biti torej odtisnjen v potne listine teh pomorščakov na dan njihove registracije, ne glede na to, kdaj sicer zadevna ladja izpluje.
38 Nizozemska in nemška vlada ter Komisija pa v bistvu trdijo, da pomorščaki iz postopka v glavni stvari izstopijo iz schengenskega območja v trenutku, ko ladja, na kateri so bili registrirani, dejansko zapusti zadevno morsko pristanišče s temi pomorščaki na krovu. Ti vladi v zvezi s tem poudarjata, da izstop iz tega območja namreč zahteva, da zadevni pomorščaki prečkajo geografsko zunanjo mejo schengenskega območja, ki ni določena v Zakoniku o schengenskih mejah, temveč v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, s katero je ta meja načeloma določena na razdalji 12 morskih milj od osnovnih črt, določenih v skladu s to konvencijo, v ozemeljskih vodah zadevnih držav članic. Izstopni žig iz člena 11(1) tega zakonika bi torej moral biti po mnenju nizozemske vlade in Komisije odtisnjen v potne listine teh pomorščakov v razumnem roku ali neposredno pred izplutjem zadevne ladje. Nemška vlada pa meni, da je treba ta žig odtisniti na dan izstopa iz schengenskega območja, če je bil določen dan izplutja te ladje.
39 Za določitev trenutka, ko je treba žig na podlagi člena 11(1) Zakonika o schengenskih mejah odtisniti v potne listine pomorščaka, ki je v položaju, opisanem v točki 28 te sodbe, je treba najprej preučiti, kdaj se šteje, da je ta pomorščak izstopil iz schengenskega območja, da bi se nato glede na trenutek izstopa določil trenutek, ko morajo pristojni nacionalni organi odtisniti izstopni žig iz te določbe.
40 Na prvem mestu je treba glede določitve trenutka izstopa iz schengenskega območja opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča tako iz zahtev po enotni uporabi prava Unije kot iz načela enakosti izhaja, da je treba pojme iz določbe prava Unije, ki za opredelitev njenega pomena in obsega ne vsebuje izrecne napotitve na pravo držav članic, navadno razlagati avtonomno in enotno v vsej Uniji, ne glede na opredelitve, ki se uporabljajo v državah članicah, in ob upoštevanju besedila zadevne določbe ter sobesedila in ciljev, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je ta določba (glej v tem smislu med drugim sodbi z dne 9. novembra 2017, Maio Marques da Rosa, C‑306/16, EU:C:2017:844, točka 38, in z dne 3. oktobra 2019, X (Rezidenti za daljši čas – Stalni, redni in zadostni viri), C‑302/18, EU:C:2019:830, točka 26).
41 Iz tega izhaja, da je treba, ker člen 11(1) Zakonika o schengenskih mejah ne napotuje na nacionalno pravo, pojem „izstop“ iz te določbe šteti za avtonomen pojem prava Unije, katerega pomen in obseg morata biti enaka v vseh državah članicah. Zato mora razlago tega pojma, ki bo v pravnem redu Unije enotna, podati Sodišče.
42 Najprej je treba v zvezi z besedilom člena 11(1) Zakonika o schengenskih mejah, ker niti ta določba niti nobena druga določba tega zakonika – zlasti člen 2 tega zakonika – ne vsebuje opredelitve pojma „izstop“ iz schengenskega območja, pomen in obseg tega pojma določiti glede na njegov običajni pomen v vsakdanjem jeziku (glej v tem smislu med drugim sodbe z dne 26. julija 2017, Jafari, C‑646/16, EU:C:2017:586, točka 73; z dne 29. julija 2019, Spiegel Online, C‑516/17, EU:C:2019:625, točka 65, in z dne 12. septembra 2019, Koton Mağazacilik Tekstil Sanayi ve Ticaret/EUIPO, C‑104/18 P, EU:C:2019:724, točka 43).
43 Pojem „izstop“ iz schengenskega območja pa v običajnem pomenu ni dvoumen in ga je treba razumeti tako, da se nanaša na fizično dejanje premikanja osebe iz kraja, ki je na ozemlju schengenskega območja, na kraj, ki ni na tem ozemlju (glej po analogiji sodbi z dne 4. maja 2017, El Dakkak in Intercontinental, C‑17/16, EU:C:2017:341, točke od 19 do 21, in z dne 31. maja 2018, Zheng, C‑190/17, EU:C:2018:357, točka 30).
44 Dalje je treba v zvezi s sobesedilom člena 11(1) Zakonika o schengenskih mejah najprej opozoriti, da je mogoče že iz člena 2, točka 11, in člena 6(2) tega zakonika sklepati, da oseba ne izstopi iz schengenskega območja, dokler prebiva na ozemlju države, ki je del tega območja, saj te določbe enačijo schengensko območje z „ozemljem držav članic“.
45 Zato zgolj okoliščina, da je oseba prešla „mejni prehod“ v smislu člena 2, točka 8, navedenega zakonika, kjer se je – kot izhaja iz točke 32 te sodbe – izvajal nadzor zunanjih meja, ki ga nalaga ta zakonik, ne pomeni, da je ta oseba zapustila schengensko območje, če še vedno biva na delu ozemlja države, ki je del tega območja.
46 Iz tega sledi, da ni mogoče šteti, da je pomorščak, ki po tem, ko je vstopil na ozemlje schengenskega območja na mednarodnem letališču države, ki je del tega območja, v obdobju, v katerem opravlja svoje delo na krovu, prebiva na ladji, ki je zasidrana v enem od morskih pristanišč te države, izstopil iz schengenskega območja.
47 Kot je bilo navedeno v točki 31 te sodbe, je sicer v členu 2, točka 2, Zakonika o schengenskih mejah opredeljen pojem „zunanje meje“ schengenskega območja, ki se nanaša, prvič, na kopenske meje držav članic in meje na morju, in drugič, med drugim na letališča in morska pristanišča, če ne gre za notranje meje.
48 Vendar se ta določba, kot je razvidno iz njenega besedila, nanaša le na povezovanje nekaterih letališč in pristanišč držav, ki so del schengenskega območja, z zunanjimi mejami tega območja samo zato, da bi se v skladu z določbami člena 77(2)(b) PDEU olajšalo praktično izvajanje kontrol oseb, ki prehajajo zunanje meje schengenskega območja.
49 Kot v bistvu trdita nizozemska in nemška vlada, je treba kontrole, ki se nanašajo na prehajanje meja držav članic, ki so zunanje meje schengenskega območja, opraviti na kraju, ki omogoča njihovo praktično in učinkovito organizacijo, ne da bi ta kraj moral nujno sovpadati s krajem prehoda.
50 V zvezi s tem je treba navesti, da se lahko na podlagi člena 5(2)(c) in člena 19 Zakonika o schengenskih mejah v povezavi s Prilogo VI k temu zakoniku nadzor morskih meja držav članic izjemoma izvaja tudi zunaj mejnih prehodov iz člena 2, točka 8, navedenega zakonika, pri čemer je v točki 3.1.1 te priloge v zvezi s tem določeno, da se lahko kontrola ladij opravi, odvisno od primera, v pristanišču prihoda ali odhoda ali na mestu, določenem za to, v neposredni bližini plovila ali na krovu ladje v ozemeljskih vodah, ki so opredeljene v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, med vožnjo ali celo, če je bil sklenjen sporazum za to, ob prihodu ali odhodu ladje na ozemlje tretje države.
51 Poleg tega je treba v skladu s členom 5(1) Zakonika o schengenskih mejah v povezavi s členom 2, točki 8 in 10, tega zakonika kontrole na zunanjih mejah schengenskega območja načeloma opraviti na mejnih prehodih, ki so jih države članice odobrile „za“ prehod teh meja in se izvajajo „zgolj kot odziv“ „nameravanega ali dejanskega prehoda“ take meje.
52 Očitno je torej, da Zakonik o schengenskih mejah temelji na predpostavki, da kontroli državljanov tretjih držav na mejnem prehodu, čeprav zadevna oseba začasno ostane na ozemlju zadevne države članice, kmalu sledi dejanski prehod zunanje meje schengenskega območja.
53 S tega vidika se prijava osebe na mejnem prehodu morskega pristanišča države, ki je del schengenskega območja, ne more sama po sebi enačiti z dejstvom, da je ta oseba zapustila schengensko območje, ampak odraža kvečjemu namen te osebe, da bo v večini primerov zapustila to območje v kratkem času.
54 V obravnavani zadevi pa ni sporno, da pomorščak, ki se zaposli na ladji, ki je dolgoročno zasidrana v takem morskem pristanišču, ob prijavi na mejnem prehodu zadevnega morskega pristanišča zaradi svoje registracije na ladji ne namerava v kratkem času zapustiti ozemlja zadevne države članice in s tem schengenskega območja.
55 Nazadnje, glede cilja člena 11(1) Zakonika o schengenskih mejah je treba opozoriti, da je ta zakonik del splošnejšega okvira območja svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v skladu s členom 3(2) PEU in členom 67(2) PDEU v povezavi z ustreznimi ukrepi zlasti glede kontrole na zunanjih mejah zagotovljeno prosto gibanje oseb (glej v tem smislu sodbo z dne 14. junija 2012, Association nationale d’assistance aux frontières pour les étrangers, C‑606/10, EU:C:2012:348, točka 25).
56 Kot je razvidno iz uvodne izjave 6 navedenega zakonika, nadzor na zunanjih mejah držav članic ni samo v interesu države članice, na katere zunanjih mejah se opravlja, temveč tudi v interesu vseh držav članic, ki so odpravile nadzor meje na svojih notranjih mejah (glej v tem smislu sodbo z dne 14. junija 2012, Association nationale d’assistance aux frontières pour les étrangers, C‑606/10, EU:C:2012:348, točka 24).
57 V tem okviru je v skladu s členom 2, točka 11, Zakonika o schengenskih mejah namen kontrol, opravljenih na mejnih prehodih v okviru mejnih kontrol, zagotoviti, da se osebam dovoli vstop na ozemlje držav članic ali izstop z njega.
58 Kot je razvidno iz člena 6(1) tega zakonika, lahko državljani tretjih držav prebivajo na območju schengenskega območja največ 90 dni v obdobju 180 dni, kar pomeni, da je treba obdobje 180 dni preveriti pred vsakim dnevom bivanja.
59 V zvezi s tem člen 6(2) Zakonika o schengenskih mejah določa, da se pri izračunu skladnosti tega najdaljšega dovoljenega trajanja bivanja „dan vstopa“ in „dan izstopa“ štejeta kot „prvi dan bivanja na ozemlju držav članic“ oziroma kot „zadnji dan bivanja na ozemlju držav članic“.
60 Za zagotovitev spoštovanja teh določb člen 11(1) Zakonika o schengenskih mejah določa načelo, da je treba potne listine državljanov tretjih držav sistematično žigosati z vstopnim in izstopnim žigom, da bi se, kot je razvidno iz uvodne izjave 15 tega zakonika, z gotovostjo določila datum in kraj prehoda zunanje meje.
61 Tako je v skladu s členom 8(3)(a)(iii) in (h)(ii) navedenega zakonika namen pregleda vstopnih in izstopnih žigov v potni listini zadevnega državljana tretje države, da se s primerjavo datumov vstopa in izstopa preveri, ali ta oseba ni prekoračila najdaljšega dovoljenega trajanja bivanja na ozemlju schengenskega območja.
62 Iz tega izhaja, da je žigosanje vstopnih in izhodnih žigov tesno povezano z izvajanjem kontrole pristojnih nacionalnih organov, med drugim, njihove kontrole kratkoročnega bivanja v schengenskem območju, zaradi boja, med drugim, proti nezakonitim prehodom v skladu s členom 13(1) Zakonika o schengenskih mejah (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, Air Baltic Corporation, C‑575/12, EU:C:2014:2155, točki 50 in 51).
63 Zato ni mogoče šteti, da je državljan tretje države izstopil iz schengenskega območja, če še vedno biva na ozemlju države, ki je del tega območja, sicer bi se temu državljanu v nasprotju s ciljem člena 11(1) Zakonika o schengenskih mejah omogočilo, da v schengenskem območju ostane po prekoračitvi najdaljšega dovoljenega trajanja bivanja.
64 Iz zgoraj navedenega izhaja, da ni mogoče šteti, da je pomorščak, ki se registrira na ladji, ki je dolgoročno zasidrana v morskem pristanišču države, ki je del schengenskega območja, da bi v tem pristanišču bival za celotno ali del obdobja, v katerem se je registriral za opravljanje svojega dela na krovu, ob registraciji izstopil iz tega območja.
65 Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti z določbami o odstopanju iz člena 5(2)(c), člena 11(3)(c) in člena 20(1)(c) Zakonika o schengenskih mejah v povezavi s Prilogo VII, točka 3, k temu zakoniku, ki se nanašajo na bivanje pomorščakov, registriranih na ladji, ki pristane v morskem pristanišču.
66 Ni namreč sporno, da te določbe – katerih namen je v bistvu delna opustitev kontrol pomorščakov, ki bivajo na ozemlju zadevne države članice samo med pristankom ladje in na območju pristanišča, tako da jim med drugim ni treba v njihovih potnih listinah pridobiti vstopnega ali izstopnega žiga – ne veljajo za pomorščake, ki delajo na ladji, ki je dolgoročno zasidrana v morskem pristanišču.
67 Iz istih razlogov določbe členov 35 in 36 Vizumskega zakonika ter Priloge IX k temu zakoniku, ki se nanašajo na vizume, izdane na zunanjih mejah, in tranzitne vizume, prav tako ne morejo vplivati na ugotovitev iz točke 64 te sodbe, saj nikakor ni sporno, da pomorščaki iz postopka v glavni stvari niso imeli takih vizumov.
68 Na drugem mestu je treba glede trenutka, ko bi bilo treba potne listine žigosati v položaju, kakršen je opisan v točki 28 te sodbe, opozoriti, da se mora to žigosanje v skladu s členom 11(1) Zakonika o schengenskih mejah opraviti „ob izstopu“ iz schengenskega območja.
69 Iz tega sledi, da mora biti tak žig odtisnjen ob takem izstopu, pri čemer ta izstop ustreza, kot je razvidno iz točk od 44 do 64 te sodbe, prehodu zunanje meje schengenskega območja.
70 V skladu s premiso, navedeno v točki 52 te sodbe, pa morajo pristojni nacionalni organi, kadar se ugotovi, da kontroli zadevnih oseb na mejnem prehodu ne bo v kratkem času sledil prehod zunanje meje schengenskega območja, v potne listine odtisniti izstopni žig tik pred tem prehodom, da se v skladu s ciljem Zakonika o schengenskih mejah, ki je naveden v točkah od 60 do 63 te sodbe, zagotovi, da ti organi lahko še naprej spremljajo dejansko spoštovanje omejitve kratkoročnega bivanja v schengenskem območju ob upoštevanju dejanskega trajanja bivanja teh oseb na ozemlju tega območja.
71 V obravnavani zadevi ni sporno, da pomorščak, ki se zaposli na ladji, ki je dolgoročno zasidrana v morskem pristanišču države, ki je del schengenskega območja, ne namerava ob registraciji na tej ladji v kratkem času zapustiti tega območja. Zato tak pomorščak nima pravice, da se mu ob registraciji v potne listine odtisne izstopni žig.
72 Njegove potne listine je treba žigosati šele, ko se pričakuje skorajšnji odhod te ladje iz takega morskega pristanišča v kraj zunaj schengenskega območja.
73 V zvezi s tem pa je treba navesti, da je iz Priloge VI, točka 3.1.5, k Zakoniku o schengenskih mejah razvidno, da mora kapitan ladje obvestiti pristojni organ o odhodu ladje „pravočasno“ v skladu z veljavnimi pravili v zadevnem pristanišču.
74 Iz tega izhaja, da je treba izstopni žig iz člena 11(1) tega zakonika odtisniti v potne listine pomorščaka, ki je zaposlen na ladji, ki je dolgoročno zasidrana v morskem pristanišču države, ki je del schengenskega območja, ko kapitan zadevne ladje obvesti pristojne nacionalne organe o skorajšnjem odhodu te ladje.
75 Vsaka drugačna razlaga te določbe bi lahko olajšala zlorabe in obid pravil, ki jih določa pravo Unije za kratkoročno bivanje v schengenskem območju, saj bi vsakemu pomorščaku, ki je državljan tretje države, omogočila bivanje za nedoločen čas v morskem pristanišču na ozemlju države, ki je del schengenskega območja.
76 Zato je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 11(1) Zakonika o schengenskih mejah razlagati tako, da kadar se pomorščak, ki je državljan tretje države, registrira na ladji, ki je dolgoročno zasidrana v morskem pristanišču države, ki je del schengenskega območja, da bi na tej ladji opravljal delo na krovu, se pred odhodom iz tega pristanišča na tej ladji izstopni žig, če je žigosanje določeno s tem zakonikom, v potne listine tega pomorščaka ne odtisne ob njegovi registraciji, temveč ko kapitan navedene ladje obvesti pristojne nacionalne organe o skorajšnjem odhodu te ladje.
Stroški
77 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:
Člen 11(1) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) je treba razlagati tako, da kadar se pomorščak, ki je državljan tretje države, registrira na ladji, ki je dolgoročno zasidrana v morskem pristanišču države, ki je del schengenskega območja, da bi na tej ladji opravljal delo na krovu, se pred odhodom iz tega pristanišča na tej ladji izstopni žig, če je žigosanje določeno s tem zakonikom, v potne listine tega pomorščaka ne odtisne ob njegovi registraciji, temveč ko kapitan navedene ladje obvesti pristojne nacionalne organe o skorajšnjem odhodu te ladje.
Podpisi