Zadeva T‑588/08
Dole Food Company, Inc.
in Dole Germany OHG
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg banan – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Pojem usklajenega ravnanja s protikonkurečnim ciljem – Sistem za izmenjavo informacij – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Smernice o načinu določanja zneska glob – Teža kršitve“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 14. marca 2013
1. Sodni postopek – Predložitev dokazov – Rok – Prepozna vložitev dokaznega predloga – Pogoji
(člen 256 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(1))
2. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Usklajevanje in sodelovanje, ki nista združljiva z obveznostjo vsakega podjetja, da samostojno določi svoje ravnanje na trgu – Izmenjava informacij med konkurenti – Domneva – Pogoji
(člen 81(1) ES)
3. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Protikonkurenčni cilj – Merila presoje – Neobstoj neposredne zveze med usklajenim ravnanjem in ceno za potrošnike – Neupoštevnost
(člen 81(1) ES)
4. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev – Neobstoj protikonkurenčnih učinkov na trgu – Neupoštevnost – Razlika med kršitvami zaradi cilja in zaradi posledice – Namen strank sporazuma, da omejijo konkurenco – Neobvezno merilo – Upoštevanje takega namena s strani Komisije in sodišča Unije – Dopustnost
(člen 81(1) ES)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Dokazna vrednost prostovoljnih izjav glavnih udeležencev pri omejevalnem sporazumu, podanih zato da bi bili deležni uporabe Obvestila o ugodni obravnavi
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
6. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o izvajanju pravil o konkurenci – Obveznost obravnave vseh dejanskih in pravnih vidikov, ki so bili izpostavljeni v upravnem postopku – Neobstoj – Navedba elementov presoje, ki so Komisiji omogočil določitev teže in trajanja kršitve – Zadostna navedba – Naknadno posredovanje natančnejših informacij – Nevplivanje
(členi 81 ES, 82 ES in 253 ES)
7. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Izmenjava informacij med konkurenti – Škodovanje konkurenci – Presoja glede na naravo kršitve – Pogovori med konkurenti o dejavnikih za določanje cen in o gibanju cen pred določitvijo njihovih referenčnih cen – Kršitev zaradi cilja
(člen 81(1) ES)
8. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Odločba, ki ni enaka obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah – Kršitev pravice do obrambe – Pogoj – Dokaz, s strani zadevnega podjetja, navedbe novih očitkov
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(1))
9. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Izmenjava informacij med konkurenti – Škodovanje konkurenci – Presoja glede na običajne pogoje na zadevnem trgu – Trg za katerega veja specifičen regulativni okvir in je organiziran v tedenske cikle – Merila presoje
(člen 81(1) ES)
10. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Izmenjava informacij med konkurenti – Škodovanje konkurenci – Presoja glede na časovni razpored in pogostost komunikacije – Okoliščine, lastne trgu in predmetu usklajevanja – Merila presoje – Nujnost vzročne zveze med usklajevanjem in ravnanjem podjetij na trgu – Domneva obstoja te zveze
(člen 81(1) ES)
11. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Enake zahteve glede očitkov, navajanih v podporo tožbenemu razlogu – Očitki, ki niso navedeni v tožbi – Splošno sklicevanje na druga pisanja, priložena k tožbi – Nedopustnost
(člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Polje proste presoje Komisije – Pretekla praksa odločanja – Indikativnost
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Finančno stanje zadevnega podjetja – Upoštevanje – Neobstoj obveznosti
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 40 do 42.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 55 do 57, od 60 do 62, 427 in 541.)
3. Na področju konkurence, v zvezi z možnostjo, da bi šteli, da ima usklajeno ravnanje protikonkurenčni cilj, čeprav to ravnanje nima neposredne zveze s potrošniškimi cenami, besedilo člena 81(1) ES ne dopušča ugotovitve, da je prepovedano le usklajeno ravnanje, ki ima neposreden vpliv na cene, ki jih plačajo končni potrošniki. Nasprotno, iz člena 81(1)(a) ES je razvidno, da ima usklajeno ravnanje lahko protikonkurenčni cilj, če neposredno ali posredno določa nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja.
Člen 81 ES tako kot druga pravila konkurence iz Pogodbe ni namenjen le varstvu neposrednih interesov konkurentov ali potrošnikov, ampak tudi strukture trga in s tem konkurence kot take. Zlasti to, da usklajeno ravnanje ne vpliva neposredno na raven cen, ne onemogoča ugotovitve, da je to ravnanje omejilo konkurenco med zadevnimi podjetji. Zato obstoj protikonkurenčnega cilja usklajenega ravnanja ne more biti odvisen od obstoja neposredne zveze med tem ravnanjem in cenami za potrošnike.
(Glej točke 64, 65 in 546.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 68 do 70, 412, 413, 543 in 544.)
5. To, da se s prošnjo za uporabo Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov iz leta 2002 želi doseči znižanje zneska globe ne spodbuja nujno k temu, da se glede preostalih udeležencev očitanega omejevalnega sporazuma predložijo izkrivljeni dokazi. Vsak poskus zavajanja Komisije lahko namreč omaje iskrenost in popolnost sodelovanja predlagatelja in s tem ogrozi njegovo možnost, da je v celoti deležen ugodnosti na podlagi obvestila o ugodni obravnavi.
Z ugotovitvijo, da se nazadnje ugotovljena kršitev v izpodbijani odločbi ne ujema v vseh točkah z navedbami iz prošnje za ugodno obravnavo, kar zadeva cilj kršitve, njeno trajanje in število zadevnih in sankcioniranih podjetij, ni mogoče izkazati, da avtor navedene prošnje in njegove izjave, na katerih delno temeljijo ugotovitve Komisije o obstoju kršitve člena 81 ES, niso verodostojni.
(Glej točki 91 in 100.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 125, 126, 133, 264 in 647.)
7. Na področju konkurence je potrebno razlikovanje med konkurenti, ki zbirajo informacije neodvisno ali razpravljajo o prihodnjih cenah s strankami in tretjimi osebami, ter konkurenti, ki pred določitvijo svojih referenčnih cen, razpravljajo o dejavnikih pri določanju in gibanju cen z drugimi konkurenti. Medtem ko prvo ravnanje ne ogroža svobodne in neizkrivljene konkurence, enako ne velja za drugo ravnanje, ki je v nasprotju z zahtevo, da mora vsak gospodarski subjekt samostojno določiti politiko, ki jo namerava voditi na skupnem trgu, ta zahteva po samostojnosti pa močno nasprotuje vsakršnemu neposrednemu ali posrednemu navezovanju stikov med temi subjekti, katerih namen ali učinek je bodisi vplivati na ravnanje dejanskega ali potencialnega konkurenta na trgu bodisi takemu konkurentu razkriti ravnanje, ki za katerega se je odločilo ali ga namerava izvajati na trgu.
Čeprav je bilo mogoče nekatere izmenjane informacije pridobiti iz drugih virov, je vzpostavitev takega sistema za izmenjavo informacij zadevnim podjetjem omogočala, da so se s temi informacijami seznanila lažje, hitreje in neposredneje in da so jih skupaj aktualno ocenila, s čimer se je ustvarilo vzdušje vzajemne gotovosti glede njihovih prihodnjih cenovnih politik.
Prek pogovorov, ki so potekali pred določitvijo cen, so lahko zadevna podjetja razkrila pristop, ki so ga nameravala sprejeti, ali vsaj omogočila vsem sodelujočim, da so ocenili prihodnje ravnanje konkurentov v zvezi z določanjem referenčnih cen in predvideli, kakšne korake naj bi v zvezi s tem ubrali. Ti pogovori so torej lahko zmanjšali negotovost v zvezi s prihodnjimi odločitvami konkurentov o referenčnih cenah, saj so podjetja tako usklajevala določanje navedenih cen in sporočilo za trg, namesto da bi svojo cenovno politiko določala popolnoma neodvisno.
Za to, da bi bila izmenjava informacij lahko predmet pravil o konkurenci ni potrebno, da bi podpirala ali bila del širšega kartela. Mogoče jo je samostojno šteti za usklajeno ravnanje s protikonkurenčnim ciljem, če obsega neposredno ali celo posredno določanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev poslovanja, kot to določa člen 81(1)(a) ES. Pogovori pred določitvijo cen, ki zadevajo usklajevanje referenčnih cen, pa se nanašajo na določanje cen. Predstavljajo usklajeno ravnanje, katerega cilj je omejiti konkurenco v smislu člena 81 ES.
(Glej točke 291, 292, 402, 403, 414, 584, 585, 653 in 654)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 335, 588 in 589.)
9. Izmenjava informacij med konkurenti je lahko v nasprotju s pravili o konkurenci, če zmanjšuje ali odpravlja stopnjo negotovosti glede delovanja zadevnega trga, zaradi česar bi bila omejena konkurenca med podjetji. Ta pravila nasprotujejo vsakršnemu stiku med gospodarskimi subjekti, kadar so cilj ali posledica teh stikov pogoji za konkurenco, ki ne ustrezajo normalnim razmeram na zadevnem trgu, upoštevajoč naravo proizvodov ali ponujenih storitev, velikost in število podjetij ter tudi velikost trga.
Če je ponudba na trgu močno koncentrirana, lahko izmenjava nekaterih informacij, zlasti glede na njihovo vrsto, podjetjem omogoča, da ugotovijo tržni položaj in poslovno strategijo svojih konkurentov na trgu, kar izkrivlja tekmovalnost na tem trgu in povečuje verjetnost ali celo olajšuje tajno dogovarjanje. Če pa je, nasprotno, ponudba razpršena, sta lahko širjenje in izmenjava informacij med konkurenti nevtralna ali celo pozitivna za tekmovalnost na trgu. Sistem za izmenjavo informacij lahko pomeni kršitev pravil o konkurenci, celo kadar zadevni trg ni močno skoncentriran oligopolni trg.
Redna in pogosta izmenjava informacij, ki ima za posledico umetno povečanje preglednost na trgu, na katerem je konkurenca že zmanjšana zaradi posebnega regulativnega okvira in predhodne izmenjave informacij, zlasti na trgu, ki je organiziran v tedenskih ciklusih, predstavlja kršitev pravil o konkurenci.
(Glej točke od 339 do 341, 405 in 545.)
10. Na področju konkurence, v zvezi s pogoji, pod katerimi je mogoče ugotoviti nezakonito usklajevanje glede na število in rednost stikov med konkurenti, je treba pogostost, časovne presledke in način, na katerega konkurenti navezujejo stik drug z drugimi za uskladitev svojega ravnanja na trgu, presojati ob upoštevanju namena usklajevanja in tudi okoliščin, povezanih s trgom. Če zadevna podjetja sklenejo omejevalni sporazum, ki vključuje kompleksno usklajevanje glede številnih vidikov njihovega ravnanja na trgu, bodo lahko potrebovala redne stike v daljšem obdobju. Če pa je, nasprotno, usklajevanje natančno določeno in je namenjeno poenotenju ravnanja na trgu glede zgolj enega vidika konkurence, bo lahko samo en stik zadoščal za uresničenje protikonkurenčnega cilja, ki mu sledijo zadevna podjetja.
Od števila sestankov med zadevnimi podjetji je pomembnejše dejstvo, ali so stik ali stiki podjetjem omogočili, da informacije, ki so si jih izmenjala s konkurenti, upoštevajo pri odločanju, kako bodo ravnala na zadevnem trgu, in da namerno nadomestijo tveganja konkurence z medsebojnim dejanskim sodelovanjem. Če je mogoče ugotoviti, da so se ta podjetja usklajevala in ostala dejavna na tem trgu, je upravičeno od njih zahtevati, da predložijo dokaz, da to usklajevanje ni vplivalo na njihovo ravnanje na navedenem trgu.
Obstoj enega samega pogovora, ki je potekal pred določitvijo cen, med konkurenti v zadevnem obdobju ne bi zadoščal za ugotovitev obstoja tajnega ravnanja. Vendar od Komisije, nasprotno, ni mogoče zahtevati, da za celotno kršitveno obdobje dokaže obstoj tedenskih pogovorov, ki so potekali pred določitvijo cen. Za obstoj tajnega ravnanja zadostuje dokaz obstoja nekaterih izmenjav informacij, ki so dovolj dosledne, da sestavljajo ustaljen sistem za kroženje informacij.
(Glej točke 368, 369, 373 in 400.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 461 do 464.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 660 in 662.)
13. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 673.)