Zadeva T‑587/08
Fresh Del Monte Produce, Inc.
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg banan – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Sistem za izmenjavo informacij – Pojem usklajenega ravnanja s protikonkurenčnim ciljem – Vzročna zveza med usklajevanjem in ravnanjem podjetij na trgu – Enotna kršitev – Pripisovanje kršitve – Pravica do obrambe – Globe – Teža kršitve – Sodelovanje – Olajševalne okoliščine”
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 14. marca 2013
1. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vplivanja matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti – Ovrgljivost – Dokazno breme
(člena 81 in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
2. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil o konkurenci – Odločba z več naslovniki – Nujnost zadostne obrazložitve zlasti glede subjekta, ki mora nositi breme kršitve
(členi 81 ES, 82 ES in 253 ES)
3. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Dokazna vrednost prostovoljnih izjav, ki jih je podjetje, ki je sodelovalo pri omejevalnem sporazumu, podalo v odgovor na zahtevo Komisije po informacijah – Izjave, ki nasprotujejo interesom tega podjetja – Visoka dokazna vrednost
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
4. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Intervencijska vloga – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Analogne zahteve v zvezi z očitki, navajanimi v podporo tožbenemu razlogu – Splošno sklicevanje na druga pisanja, priložena k tožbi – Nedopustnost – Nejasnost očitka – Nedopustnost – Procesne predpostavke javnega reda – Sodni preizkus po uradni dolžnosti
(člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1)(c) in 113)
5. Akti institucij – Obrazložitev – Protislovje – Učinki
(člen 253 ES)
6. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Usklajevanje in sodelovanje, ki ni skladno z obveznostjo, da vsako podjetje svoje ravnanje na trgu določa samostojno – Izmenjava informacij med konkurenti – Domneva – Pogoji
(člen 81(1) ES)
7. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev – Neobstoj protikonkurenčnih učinkov na trgu – Neupoštevnost – Razlikovanje med kršitvami, ki imajo protikonkurenčni cilj, in kršitvami, ki imajo protikonkurenčno posledico
(člen 81(1) ES)
8. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Izmenjava informacij med konkurenti – Škodovanje konkurenci – Presoja glede na naravo kršitve – Pogovori med konkurenti o dejavnikih pri določanju cen in gibanju cen pred določitvijo referenčnih cen – Kršitev, ki ima protikonkurenčni cilj
(člen 81(1) ES)
9. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Izmenjava informacij med konkurenti – Škodovanje konkurenci – Presoja glede na čas in število stikov – Okoliščine, povezane s posamičnim trgom in namenom usklajevanja – Merila presoje – Nujnost vzročne zveze med usklajevanjem in ravnanjem podjetij na trgu – Domneva o obstoju vzročne zveze
(člen 81(1) ES)
10. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Izmenjava informacij med konkurenti – Škodovanje konkurenci – Presoja glede na normalne pogoje na upoštevnem trgu – Trg, za katerega veljajo posebna pravila in je organiziran v tedenskih ciklusih – Merila presoje
(člen 81(1) ES)
11. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Protikonkurenčni cilj – Merila presoje – Neobstoj neposredne povezave med usklajenim ravnanjem in potrošniškimi cenami – Neupoštevnost
(člen 81(1) ES)
12. Sodni postopek – Intervencija – Predlogi, ki so različni od predlogov glavnih strank – Dopustnost – Pogoji – Vezanost na predmet spora
(člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člen 40, četrti odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 116(4))
13. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Podjetja, ki bi jim bilo mogoče očitati kršitev, ki jo tvori sodelovanje pri globalnem omejevalnem sporazumu – Merila – Odgovornost podjetja na podlagi celovite presoje njegovega sodelovanja pri kršitvi, ne glede na njegovo majhno vlogo – Dopustnost – Upoštevanju pri presoji teže kršitve
(člen 81(1) ES)
14. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Obseg – Odgovori na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Zavrnitev posredovanja dokumenta – Posledice – Nujnost razlikovanja med obremenilnimi in razbremenilnimi dokumenti glede dokaznega bremena, ki ga nosi zadevno podjetje
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(2); Obvestilo Komisije 2005/C 325/C, točki 8 in 27)
15. Konkurenca – Upravni postopek – Vpogled v spis – Dokumenti, ki niso bili v preiskovalnem spisu in jih Komisija ni uporabila za obdolžitev – Dokumenti, ki jih stranke lahko uporabijo v svojo obrambo – Obveznost Komisije, da strankam na lastno pobudo omogoči dostop do teh dokumentov – Neobstoj – Obveznost Komisije, da zahtevajo dostop do teh dokumentov
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(2); Obvestilo Komisije 2005/C 325/C, točki 8 in 27)
16. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Odločba, ki ni enaka kot obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Kršitev pravice do obrambe – Pogoj – Dokaz s strani zadevnega podjetja, da gre za nove očitke
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(1))
17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Diskrecijska pravica Komisije – Neobstoj obveznega ali izčrpnega seznama meril
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)
18. Konkurenca – Globe – Smernice o načinu določanja glob – Pravna narava
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)
19. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Načelo individualizacije sankcij
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)
20. Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Nov tožbeni razlog – Pojem – Analogna rešitev za očitke, navajane v utemeljitev nekega razloga
(člen 256 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2))
21. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Pasivna vloga ali vloga „sledi svojemu vodji“ – Merila presoje – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena (sodna) pristojnost
(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23(2) in 31; Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29, tretja alinea)
22. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Smernice Komisije – Olajševalne okoliščine – Obstoj razumnega dvoma v protipravnost kaznovanega ravnanja – Neobstoj – Varstvo legitimnih pričakovanj – Pogoji
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestili Komisije 98/C 9/03 in 2006/C 210/02)
23. Konkurenca – Upravni postopek – Zahtevek za informacije – Pravica do obrambe – Pravica do zavrnitve odgovora, s katerim se se priznala kršitev
(Uredba Sveta št. 1/2003, uvodna izjava 23 in člen 18)
24. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Zmanjšanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Pogoji – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena sodna pristojnost
(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23(2) in 31; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točki 21 in 22)
25. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Upoštevanje sodelovanja obdolženega podjetja s Komisijo – Znižanje zaradi neizpodbijanja dejstev – Pogoji – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena sodna pristojnost
(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23(2) in 31; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točki 21 in 22)
26. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Upoštevanje sodelovanja obdolženega podjetja s Komisijo – Diskrecijska pravica Komisije – Prejšnja upravna praksa – Pokazatelj – Spoštovanje načela enakega obravnavanja – Obseg – Nemožnost sklicevanja podjetja na načelo enakega obravnavanja z namenom priznanja nezakonitega znižanja
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točki 21 in 22)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 50 do 58, 67, 260 in 281.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 61 do 63 in 250.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 104 in 364.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 268 do 271, 273, 394, 541 in 542.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 278 in 279.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 296 do 299, od 301 do 303, 565 in 566.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 304 do 306, 400, 546 in 547.)
8. Na področju konkurence je treba razlikovati med konkurenti, ki zbirajo informacije neodvisno ali razpravljajo o prihodnjih cenah s strankami in tretjimi osebami, ter konkurenti, ki pred določanjem svojih referenčnih cen razpravljajo o dejavnikih pri določanju in gibanju cen z drugimi konkurenti. Prvo ravnanje ne ogroža svobodne in neizkrivljene konkurence, kar pa ne velja za drugo ravnanje, ki je v nasprotju z zahtevo, da mora vsak gospodarski subjekt samostojno določiti politiko, ki jo namerava voditi na skupnem trgu, ta zahteva po samostojnosti pa močno nasprotuje vsakršnemu neposrednemu ali posrednemu navezovanju stikov med temi subjekti, katerih namen ali učinek je bodisi vplivati na ravnanje dejanskega ali potencialnega konkurenta na trgu bodisi takemu konkurentu razkriti ravnanje, ki ga nameravajo izvajati na trgu oziroma ga nameravajo upoštevati.
Čeprav je bilo mogoče nekatere izmenjane informacije pridobiti iz drugih virov, je vzpostavljeni sistem za izmenjavo informacij zadevnim podjetjem omogočal, da so se s temi informacijami seznanila lažje, hitreje in neposredneje in da so redno posodabljala skupno oceno, pri čemer se je ustvarilo vzdušje vzajemne gotovosti glede prihodnjih cenovnih politik.
Zadevna podjetja so prek pogovorov, ki so potekali pred določitvijo cen, lahko razkrila pristop, ki so ga nameravala sprejeti, ali vsaj omogočila sodelujočim, da so ocenili prihodnje ravnanje konkurentov in predvideli, kakšne korake nameravajo ubrati v zvezi z določanjem referenčnih cen. Taki pogovori torej lahko zmanjšajo negotovost v zvezi s prihodnjimi odločitvami konkurentov o referenčnih cenah, zaradi česar je konkurenca med podjetji omejena.
Prvi primer kartela, ki je opisan v členu 81(1)(a) ES in za katerega je jasno navedeno, da ni združljiv s skupnim trgom, je prav ta, ki „neposredno ali posredno določ[a] nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja“. Pogovori, ki potekajo pred določitvijo cen in katerih cilj je uskladitev referenčnih cen banan, pa se nanašajo ravno na določanje cen. Gre za usklajeno ravnanje, katerega cilj je omejitev konkurence v smislu člena 81 ES.
(Glej točke 344, 345, 368, 369, 584, 585, 765 in 768.)
9. Na področju konkurence je v zvezi s pogoji, pod katerimi je mogoče opredeliti nezakonito usklajevanje glede na število in rednost stikov med konkurenti, pogostost, časovne presledke in način, na katerega konkurenti navezujejo stik drug z drugim za uskladitev svojega ravnanja na trgu, treba presojati ob upoštevanju namena usklajevanja in tudi okoliščin, povezanih s trgom. Če namreč zadevna podjetja sklenejo omejevalni sporazum, ki vključuje kompleksno usklajevanje glede številnih vidikov njihovega ravnanja na trgu, bodo potrebovala redne stike v daljšem obdobju. Če pa je usklajevanje natančno določeno in je namenjeno poenotenju ravnanja na trgu glede samo enega vidika konkurence, bo lahko samo en stik zadoščal za uresničenje protikonkurenčnega cilja, ki mu sledijo zadevna podjetja.
Od števila sestankov med zadevnimi podjetji je pomembnejše dejstvo, ali so stik ali stiki podjetjem omogočili, da informacije, ki so si jih izmenjala s konkurenti, upoštevajo pri odločanju, kako bodo ravnala na zadevnem trgu, in da zavestno nadomestijo tveganja konkurence z medsebojnim dejanskim sodelovanjem. Če se dokaže, da so se ta podjetja uskladila, je upravičeno od njih zahtevati, da predložijo dokaz, da to usklajevanje ni vplivalo na njihovo ravnanje na navedenem trgu.
(Glej točki 351 in 352.)
10. Izmenjava informacij med konkurenti je v nasprotju s pravili konkurence, če zmanjšuje ali odpravlja stopnjo negotovosti pri delovanju zadevnega trga, zaradi česar je omejena konkurenca med podjetji. Ta pravila nasprotujejo vsakemu neposrednemu ali posrednemu stiku med gospodarskimi subjekti , kadar je cilj ali končna posledica teh stikov – upoštevajoč naravo proizvodov ali ponujenih storitev, velikost in število podjetij ter tudi velikost trga – vzpostavitev konkurenčnih razmer, ki ne ustrezajo normalnim razmeram na zadevnem trgu.
Če je ponudba na trgu močno koncentrirana, lahko izmenjava informacij, zlasti glede na njihovo vrsto, podjetjem omogoča, da ugotovijo tržni položaj in strategijo svojih konkurentov na trgu, kar izkrivlja tekmovalnost na tem trgu in povečuje ali celo olajšuje verjetnost tajnega dogovarjanja. Če pa je po drugi strani ponudba razpršena, sta lahko širjenje in izmenjava informacij med konkurenti nevtralna ali celo pozitivna za tekmovalnost na trgu. Sistem za izmenjavo informacij lahko pomeni kršitev pravil konkurence, celo kadar zadevni trg ni močno skoncentriran oligopolni trg.
Redna in pogosta izmenjavo informacij, katere posledica je umetno povečanje preglednosti na trgu, na katerem je bila konkurenca že zmanjšana zaradi posebnega zakonodajnega okvira in predhodne izmenjave informacij, zlasti na trgu, organiziranem v tedenskih ciklusih, je kršitev pravil konkurence.
(Glej točke 371, od 430 do 432 in 548.)
11. Na področju konkurence, glede možnosti, da bi šteli, da ima usklajeno ravnanje protikonkurenčni cilj, čeprav to ravnanje nima neposredne zveze s potrošniškimi cenami, besedilo člena 81(1) ES ne dopušča ugotovitve, da je prepovedano le usklajeno ravnanje, ki ima neposreden vpliv na cene, ki jih plačajo končni uporabniki. Nasprotno, iz člena 81(1)(a) ES je razvidno, da ima usklajeno ravnanje lahko protikonkurenčni cilj, če neposredno ali posredno določa nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja.
Člen 81 ES tako kot druga pravila konkurence iz Pogodbe ni namenjen le varstvu neposrednih interesov konkurentov ali potrošnikov, ampak tudi varstvu strukture trga in s tem konkurence. Zlasti to, da usklajeno ravnanje ne vpliva neposredno na raven cen, ne onemogoča ugotovitve, da je to ravnanje omejilo konkurenco med zadevnimi podjetji. Zato obstoj protikonkurenčnega cilja usklajenega ravnanja ne more biti odvisen od obstoja neposredne zveze med tem ravnanjem in potrošniškimi cenami.
(Glej točke 459, 460, 548, 549 in 769.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 536 do 538, 717 in 718.)
13. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 587, 588, 590, 591, od 637 do 639 in 648.)
14. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 655, 656, od 662 do 668, 670, od 688 do 690 in 724.)
15. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 657 in 659.)
16. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 706 in 707.)
17. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 749.)
18. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 751.)
19. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 754 in 755.)
20. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 792.)
21. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 799 do 803.)
22. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 824 do 827.)
23. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 834 do 837.)
24. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 841 do 844, 851 in 854.)
25. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 857 do 859.)
26. Na področju konkurence se predhodna praksa odločanja Komisije ne šteje za pravni okvir za globe na področju konkurence, odločbe v zvezi z drugimi zadevami pa so pokazatelji, ali gre za diskriminacijo. Komisija ima pri določanju višine glob široko diskrecijsko pravico in ni vezana s prejšnjimi presojami. Samo dejstvo, da je Komisija v prejšnji praksi odločanja odobrila neko stopnjo znižanja za določeno ravnanje, še ne pomeni, da mora enako sorazmerno znižanje dodeliti pri presoji podobnega ravnanja v okviru poznejšega upravnega postopka.
Iz splošnih in nejasnih navedb, da so podjetja, ki se zakonito branijo s tem da trdijo, da z ravnanji, ki jih je ugotovila Komisija, ne kršijo člena 81 ES, v manj ugodnem položaju kot podjetja, vpletena v ravnanja, ki so očitno hude kršitve, ni mogoče ugotoviti kršitve katere koli določbe, zlasti ne člena 23 Uredbe št. 1/2003, niti kršitve splošnega pravnega načela, s katero bi bilo mogoče utemeljiti nezakonitost izpodbijane odločbe in znižanje zneska globe. Edina smiselna primerjava v okviru postopka na podlagi člena 81 ES je primerjava med subjekti, ki sodelujejo prostovoljno, in podjetji, ki sploh ne sodelujejo, pri čemer druga ne morejo trditi, da so v slabšem položaju od prvih.
Spoštovanje načela sorazmernosti je treba uskladiti s spoštovanjem načela zakonitosti, v skladu s katerim se nihče ne more v svojo korist sklicevati na nezakonitost, ki je bila storjena v korist drugega. Podjetje, ki je z ravnanjem kršilo člen 81 ES, ne more ostati nekaznovano zato, ker enemu ali dvema drugima gospodarskima subjektoma, katerih položaja Splošno sodišče ne obravnava, ni bila naložena globa.
(Glej točke 862, 863, 865, 866, 869 in 870.)