Zadeva T‑505/12
Compagnie des montres Longines, Francillon SA
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti B – Prejšnja mednarodna figurativna znamka, ki predstavlja dve razprostrti krili – Relativni razlogi za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Neobstoj škodovanja ugledu – Člen 8(5) Uredbe št. 207/2009“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 12. februarja 2015
1. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Merila presoje
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnimi proizvodi – Dopolnilnost proizvodov
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
3. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Figurativna znamka B – Figurativna znamka, ki predstavlja dve razprostrti krili
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))
4. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Prejšnja registracija znamke v nekaterih državah članicah – Vpliv
5. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Cilj
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))
6. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Pogoji – Ugled znamke v državi članici ali v Skupnosti – Pojem – Merila presoje
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 22 do 25.)
2. Za presojo podobnosti med zadevnimi proizvodi je treba upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki opredeljujejo odnos med njimi. Natančneje, ti dejavniki vključujejo lastnosti, namen in uporabo teh ter tudi to, ali gre za konkurenčne ali dopolnjujoče si proizvode. Mogoče je upoštevati tudi druge dejavnike, kot so distribucijski kanali zadevnih proizvodov.
Dopolnilni so si tisti proizvodi, med katerimi obstaja tesna zveza v tem smislu, da je eden nepogrešljiv ali pomemben za uporabo drugega, tako da lahko potrošniki sklepajo, da oboje izdeluje isto podjetje. Proizvodi, ki so namenjeni različnim javnostim, po definiciji ne morejo imeti dopolnilnega značaja.
Poleg tega se mora estetska dopolnilnost kazati v pravi estetski potrebi, v tem smislu, da je en proizvod nepogrešljiv ali pomemben za uporabo drugega in da potrošniki menijo, da je navedene proizvode običajno in vsakdanje uporabljati skupaj. Taka estetska dopolnilnost je subjektivna in opredeljena z navadami ali prioritetami potrošnikov, kot lahko izhajajo iz marketinških strategij proizvajalcev ali celo iz preprostih modnih fenomenov.
Vendar je treba poudariti, da obstoj estetske dopolnilnosti med proizvodi ne zadostuje za ugotovitev, da so si ti podobni. Da bi to držalo, bi bilo poleg tega treba, da potrošniki štejejo za običajno, da se ti proizvodi prodajajo pod isto znamko, kar običajno pomeni, da je velik delež proizvajalcev ali distributerjev teh proizvodov isti.
Čeprav je iskanje določene estetske harmonije v oblačenju splošna značilnost celotnega sektorja mode in oblačenja, gre za preveč splošen dejavnik, da bi lahko upravičil, da so vsi zadevni proizvodi dopolnilni in si v tem smislu podobni.
(Glej točke 36, od 58 do 60 in 65.)
3. Ker ni podobnosti med spornimi proizvodi, za širšo javnost ne obstaja verjetnost zmede, v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti, med figurativnim znakom B, katerega registracija kot znamke Skupnosti se zahteva za „optična sončna očala“ in „oblačila in čevlje“ iz razredov 9 in 25 Nicejskega aranžmaja, in figurativno znamko, ki predstavlja dve razprostrti krili, ki je bila prej registrirana kot mednarodna znamka, ki učinkuje zlasti v Nemčiji, Avstriji, Beneluksu, Bolgariji, Španiji, Estoniji, Franciji, Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, Latviji, Litvi, na Portugalskem, v Češki republiki, Romuniji, na Slovaškem in v Sloveniji ter označuje med drugim proizvode, ki spadajo v razred 14 in ustrezajo temu opisu: „ure, urni mehanizmi, etuiji, številčnice, pasovi za ročne ure, deli ur; kronometri, kronografi; naprave za merjenje časa v športu; ure z nihali, male ure z nihali in budilke; vse naprave za merjenje časa, okrasne ročne ure, zlatarski izdelki in nakit; naprave, pripomočki in table za prikazovanje časa“. Če ni podobnosti med zadevnimi proizvodi, v okviru celovite presoje verjetnosti zmede tega namreč ni mogoče nadomestiti s tem, da so si sporne znamke podobne ali celo enake, in sicer ne glede na to, kako dobro jih poznajo upoštevni potrošniki.
Poleg tega ugled prejšnje figurativne znamke v smislu člena 8(5) navedene uredbe ni bil dokazan. Kljub stalni uporabi, v količinskem in kakovostnem smislu, sestavljene znamke, ki je sestavljena iz prejšnje figurativne znamke in besede „longines“, ta zadnja beseda vzbuja pozornost potrošnikov in si jo jasno zapomnijo, ne da bi bilo dokazano, da bi bistveni del zadevne javnosti v eni ali več državah članicah Unije, v katerih se dvomi o ugledu znamke, prepoznal prejšnjo figurativno znamko in bi jo brez težav povezoval z urami in napravami za merjenje časa, na katere se nanaša uveljavljanje ugleda.
(Glej točki 84 in 121.)
4. Nacionalne odločbe o registraciji v državah članicah in, po analogiji, odločbe o izbrisu ali zavrnitvi registracije, predstavljajo samo dejavnik, ki se lahko upošteva pri odločanju o registraciji znamke Skupnosti. Isti preudarki veljajo za sodno prakso sodišč držav članic. Te odločbe po analogiji veljajo v okviru absolutnih in relativnih razlogov za zavrnitev registracije.
(Glej točko 86.)
5. Cilj člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti ni preprečiti registracijo vsake znamke, ki je enaka ali podobna poznani znamki. Namen te določbe je zlasti omogočiti imetniku poznane prejšnje nacionalne znamke, da oporeka registraciji znamke, ki bi lahko ali izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke. Isti preudarki veljajo po analogiji na podlagi člena 8(2)(a)(iii) zgoraj navedene uredbe v povezavi z njenim odstavkom 5 za prejšnje znamke z ugledom, registrirane po mednarodnih sporazumih, ki veljajo v državi članici Unije.
(Glej točko 92.)
6. Za izpolnitev pogoja o ugledu mora prejšnjo znamko poznati velik del javnosti, ki jo zadevajo proizvodi ali storitve, ki jih ta znamka zajema. Pri preučitvi tega pogoja je treba upoštevati vse pomembne elemente v zadevi, in sicer tržni delež znamke, intenzivnost, geografsko območje in trajanje uporabe te znamke ter obseg sredstev, ki jih podjetje porabi za njeno promocijo, ne da bi bilo treba, da bi znamko poznal določen odstotek tako opredeljene javnosti ali da bi znamka imela ugled na celotnem zadevnem ozemlju, če ima ugled na velikem delu tega ozemlja.
(Glej točko 100.)