Language of document : ECLI:EU:T:2021:851

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deseti senat)

z dne 1. decembra 2021 (*)

„Znamka Evropske unije – Postopek za ugotovitev ničnosti – Figurativna znamka Evropske unije Steirisches Kürbiskernöl g. g. A GESCHÜTZTE GEOGRAFISCHE ANGABE – Absolutni razlog za zavrnitev – Znamka, ki vključuje znamenja, embleme ali grbe – Emblem enega od področij dejavnosti Unije – Zaščitene geografske označbe – Člen 7(1)(i) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(i) Uredbe (EU) 2017/1001)“

V zadevi T‑700/20,

Gabriele Schmid, stanujoča v Halbenrainu (Avstrija), ki jo zastopa A. Ginzburg, odvetnik,

tožeča stranka,

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopata D. Hanf in M. Eberl, agenta,

tožena stranka,

druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je

Landeskammer für Land und Forstwirtschaft in Steiermark s sedežem v Gradcu (Avstrija), ki jo zastopa I. Hödl, odvetnica,

zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 23. septembra 2020 (zadeva R 2186/2019‑4) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med Landeskammer für Land ‑ und Forstwirtschaft in Steiermark in G. Schmid,

SPLOŠNO SODIŠČE (deseti senat),

v sestavi A. Kornezov, predsednik, K. Kowalik‑Bańczyk, sodnica, in D. Petrlík (poročevalec), sodnik,

sodna tajnica: R. Ūkelytė, administratorka,

na podlagi tožbe, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložene 24. novembra 2020,

na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je EUIPO v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 25. januarja 2021,

na podlagi odgovora intervenientke na tožbo, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženega 1. februarja 2021,

na podlagi obravnave z dne 8. septembra 2021

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Tožeča stranka, G. Schmid, je 8. julija 2011 pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila zahtevo za registracijo znamke Evropske unije na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1)).

2        Znamka, katere registracija se je zahtevala, je ta figurativni znak:

Image not found

3        Proizvod, za katerega je bila zahtevana registracija znamke, spada v razred 29 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustreza temu opisu: „Olje iz bučnih semen, ki je skladno z zaščiteno geografsko označbo ‚štajersko bučno olje‘.“

4        Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 2011/207 z dne 2. novembra 2011. Ta znamka je bila 9. februarja 2012 registrirana pod številko 010108454.

5        Intervenientka, Landeskammer für Land‑ und Forstwirtschaft in Steiermark (deželna zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo na Štajerskem, Avstrija) je 1. marca 2018 vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti navedene znamke. Razlogi v zahtevi za ugotovitev ničnosti, na katere se je sklicevala intervenientka, so navedeni v členu 59(1) Uredbe 2017/1001 v povezavi s členom 7(1), od (h) do (j), te uredbe.

6        Glede razloga za ničnost iz člena 7(1)(i) Uredbe 2017/1001 v povezavi s členom 59(1) te uredbe je intervenientka navedla simbol Evropske unije za „zaščitene geografske označbe“ v nemški različici (v nadaljevanju: simbol ZGO) iz Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL 2012, L 343, str. 1), ki je predstavljen tako:

Image not found

7        Oddelek za izbris je z odločbo z dne 26. julija 2019 ugotovil ničnost izpodbijane znamke.

8        Tožeča stranka je 26. septembra 2019 na podlagi členov od 66 do 71 Uredbe št. 2017/1001 pri EUIPO vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris.

9        Četrti odbor za pritožbe pri EUIPO je z odločbo z dne 23. septembra 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil, ker je štel, da je bila izpodbijana znamka registrirana v nasprotju z določbami člena 7(1)(i) Uredbe 2017/1001 in da je treba na podlagi člena 59(1) te uredbe ugotoviti njeno ničnost.

 Predlogi strank

10      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo razveljavi;

–        EUIPO naloži plačilo stroškov.

11      EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

12      Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        če bi bilo predlogu tožeče stranke ugodeno, zadevo vrne v odločanje EUIPO;

–        tožeči stranki naloži, naj ji povrne stroške postopka pred EUIPO in pred Splošnim sodiščem.

 Pravo

13      Ob upoštevanju datuma vložitve zadevne zahteve za registracijo, in sicer 8. julija 2011, ki je odločilen za opredelitev upoštevnega materialnega prava, se za dejansko stanje tega spora uporabljajo materialnopravne določbe Uredbe št. 207/2009 (glej v tem smislu sklep z dne 5. oktobra 2004, Alcon/UUNT, C‑192/03 P, EU:C:2004:587, točki 39 in 40, ter sodbo z dne 23. aprila 2020, Gugler France/Gugler in EUIPO, C‑736/18 P, neobjavljena, EU:C:2020:308, točka 3 in navedena sodna praksa).

14      Zato je treba glede materialnopravnih pravil sklicevanj odbora za pritožbe v izpodbijani odločbi oziroma strank na člen 7(1)(i) in člen 59(1)(a) Uredbe 2017/1001 razumeti tako, da se ta nanašajo na člen 7(1)(i) in člen 52(1)(a) Uredbe št. 207/2009, saj imata ti določbi enako vsebino kot sklicevani določbi Uredbe 2017/1001.

15      Odbor za pritožbe je v točkah od 20 do 23 izpodbijane odločbe menil, da se člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 uporablja za embleme, ki se nanašajo le na eno od področij delovanja Unije, in to čeprav emblem, ki se nanaša na tako delovanje, zadeva le nekatere države članice. V točkah od 24 do 26 te odločbe je na eni strani štel, da je Unija s sprejetjem Uredbe št. 1151/2012 izvajala svojo izključno pristojnost za zaščito zaščitenih geografskih označb in da ima simbol ZGO zato poseben javni pomen v smislu člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009. Na drugi strani je poudaril, da znak izpodbijane znamke vsebuje ta simbol v celoti in da niti pravica niti obveznost uporabe navedenega simbola ne zajemata pravice do njegovega varstva kot elementa znamke. Odbor za pritožbe je na podlagi tega v točki 27 navedene odločbe ugotovil, da je bila izpodbijana znamka registrirana v nasprotju s to določbo in da je zato treba ugotoviti ničnost navedene znamke.

16      Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je odbor za pritožbe kršil člen 52(1)(a) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 7(1)(i) te uredbe.

17      Trdi, da člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 nasprotuje registraciji znamke le, če ta vsebuje simbol mednarodne meddržavne organizacije, ki lahko javnost zavede v zmoto glede obstoja zveze med njenim imetnikom ali uporabnikom na eni strani in organom, na katerega napotuje zadevni simbol, na drugi. Ta pogoj pa naj v obravnavani zadevi ne bi bil izpolnjen. Izpodbijana odločba naj v zvezi s tem nikakor ne bi bila obrazložena.

18      EUIPO meni, da je treba trditve tožeče stranke zavrniti. Prvič, simbol ZGO naj bi bil na dan vložitve zahteve za registracijo izpodbijane znamke že opredeljen z upoštevno zakonodajo Unije. Drugič, tožeča stranka naj ne bi izpodbijala opredelitve simbola ZGO kot simbola, ki ima poseben javni pomen. Tretjič, podelitev varstva simbolu Unije, kakršen je simbol ZGO, na podlagi prava znamk naj bi bila v nasprotju s sistemom zaščite označb geografskega izvora, ki ga je vzpostavila Unija, in bi lahko spodkopala njegovo dobro delovanje.

19      Intervenientka meni, da ima simbol „ZGO“ poseben javni pomen in ga ni mogoče vključiti v znamko Unije, ker pristojni organ, in sicer Evropska komisija, ni dovolil take vključitve. Trdi tudi, da ta simbol prevladuje v izpodbijani znamki, da potrošniki tega simbola ne dojemajo kot simbol, podoben znaku kakovosti, ki ga je dodelila Unija, in da bo javnost videla povezavo med to znamko in Unijo, ker je navedeno znamko dodelil EUIPO.

20      Opozoriti je treba, da člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 prepoveduje registracijo znamk, ki vsebujejo znamenja, embleme ali grbe, ki niso zajeti v členu 7(1)(h) iste uredbe (postal člen 7(1)(i) Uredbe (EU) 2017/1001), torej znamenj, emblemov ali grbov, ki niso znamenja, emblemi ali grbi držav ali mednarodnih meddržavnih organizacij, ki se redno sporočajo državam podpisnicam Konvencije za varstvo industrijske lastnine, podpisane 20. marca 1883 v Parizu, nazadnje revidirane 14. julija 1967 v Stockholmu in spremenjene 28. septembra 1979 (Zbirka pogodb Združenih narodov, zvezek 828, št. 11851, str. 305; v nadaljevanju: Pariška konvencija).

21      V skladu s členom 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 se prepoved iz te določbe uporablja, kadar ima na eni strani zadevno znamenje, emblem ali grb poseben javni pomen in na drugi pristojni organ ni izdal dovoljenja za navedeno registracijo.

22      Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da sta ta pogoja dopolnjena s tretjim pogojem, pri čemer so vsi ti pogoji kumulativni. Tretji pogoj izhaja iz člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 7(1)(h) te uredbe.

23      V skladu z zadnjenavedeno določbo so namreč emblemi mednarodnih meddržavnih organizacij, ki se redno sporočajo državam podpisnicam Pariške konvencije, varovani zgolj takrat, kadar zadevna znamka, ki vsebuje tak emblem, gledano v celoti, pri javnosti vzbuja misel, da obstaja zveza med njenim imetnikom ali uporabnikom na eni strani in zadevno mednarodno meddržavno organizacijo na drugi, kar je pogoj, ki izhaja neposredno iz člena 6ter(1)(c) Pariške konvencije (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 2013, Kreyenberg/UUNT – Komisija (MEMBER OF €e euro experts), T‑3/12, EU:T:2013:364, točka 38).

24      Če bi se varstvo, zagotovljeno s členom 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, lahko uporabilo, tudi če zadnjenavedeni pogoj ne bi bil izpolnjen, bi bilo obsežnejše od varstva, ki se v členu 7(1)(h) te uredbe zagotavlja za embleme mednarodnih meddržavnih organizacij, ki se redno sporočajo državam podpisnicam Pariške konvencije (sodba z dne 10. julija 2013, MEMBER OF €e euro experts, T‑3/12, EU:T:2013:364, točka 38).

25      Vendar nič ne kaže, da bi zakonodajalec Unije želel za znamenja, embleme ali grbe, na katere se nanaša člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, zagotoviti obsežnejše varstvo kot za znamenja, embleme ali grbe, na katere se nanaša člen 7(1)(h) iste uredbe, tako da obseg varstva, ki se zagotavlja s prvonavedeno določbo, ni večji od obsega varstva, ki je dano z drugonavedeno določbo (glej v tem smislu sodbi z dne 16. julija 2009, American Clothing Associates/UUNT in UUNT/American Clothing Associates, C‑202/08 P in C‑208/08 P, EU:C:2009:477, točka 80, in z dne 10. julija 2013, MEMBER OF €e euro experts, T‑3/12, EU:T:2013:364, točka 39).

26      Zato se varstvo, ki se zagotavlja za znamenja, embleme ali grbe, na katere se nanaša člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, lahko uporabi le, če znamka, ki vsebuje tak emblem, gledano v celoti, lahko javnost zavede v zmoto glede obstoja zveze med njenim imetnikom ali uporabnikom na eni strani in organom, na katerega napotuje zadevni emblem, na drugi (sodba z dne 10. julija 2013, MEMBER OF €e euro experts, T‑3/12, EU:T:2013:364, točki 40 in 77).

27      V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da glede na široko opredelitev člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 ta določba varuje tudi znamenja, embleme ali grbe, ki – čeprav ne označujejo vseh dejavnosti Unije – vseeno pomenijo posebno zvezo z eno od teh dejavnosti. To, da je znamenje, emblem ali grb povezan z eno od dejavnosti Unije, namreč zadostuje za dokaz, da je njegovo varstvo v javnem pomenu (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 2013, MEMBER OF €e euro experts, T‑3/12, EU:T:2013:364, točka 44).

28      Iz tega izhaja, da se varstvo, zagotovljeno s členom 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, upošteva zlasti, če zadevna znamka javnost zavede v zmoto glede izvora proizvodov ali storitev, ki jih označuje, in ta zaradi nje misli, da ti proizvodi ali storitve izvirajo iz organa, na katerega napotuje znamenje, emblem ali grb, katerega reprodukcijo ali posnetek vsebuje. Tako varstvo se upošteva tudi, če javnost zaradi vključitve te reprodukcije ali posnetka znamenja, emblema ali grba v zadevno znamko misli, da so navedeni proizvodi ali storitve odobreni s strani organa, na katerega to znamenje, emblem ali grb napotuje, ali da ta organ zanje jamči, ali da so kako drugače povezani z zadevnim organom (sodba z dne 10. julija 2013, MEMBER OF €e euro experts, T‑3/12, EU:T:2013:364, točki 78 in 97; glej po analogiji tudi sodbo z dne 15. januarja 2013, Welte‑Wenu/UUNT – Komisija (EUROPEAN DRIVESHAFT SERVICES), T‑413/11, neobjavljena, EU:T:2013:12, točka 61).

29      Trditve, navedene zoper izpodbijano odločbo, je treba preučiti ob upoštevanju teh ugotovitev.

30      Odbor za pritožbe je v obravnavani zadevi ugotovil, da je treba pritožbo zoper odločbo o ugotovitvi ničnosti izpodbijane znamke na podlagi člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 zavrniti, ker je ugotovil, da sta oba pogoja, navedena v točki 21 zgoraj, izpolnjena.

31      Na eni strani je v točki 24 izpodbijane odločbe štel, da ima simbol ZGO poseben javni pomen, ker ga je treba namestiti na proizvode, ki ustrezajo zaščiteni geografski označbi, česar tožeča stranka ne izpodbija. Na drugi strani je v točki 25 te odločbe navedel, da izpodbijana znamka vsebuje simbol ZGO v celoti in da tožeča stranka ni dokazala, da je Komisija odobrila tako uporabo tega simbola na podlagi prava znamk, in to pooblastilo prav tako ne izhaja iz Uredbe št. 1151/2012, česar tožeča stranka prav tako ne izpodbija.

32      Vendar je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe ni preučil tretjega pogoja, v skladu s katerim je na podlagi sodne prakse, navedene v točkah od 26 do 28 zgoraj, mogoče ugovarjati razlogu za zavrnitev iz člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009.

33      Kot namreč poudarja tožeča stranka, v nobenem delu izpodbijane odločbe ni obravnavano vprašanje, ali lahko javnost zaradi vključitve simbola ZGO v izpodbijano znamko misli, da so proizvodi, ki jih označuje ta znamka, odobreni s strani organa, na katerega ta emblem napotuje, in sicer Unije, ali da ta organ zanje jamči, ali da so kako drugače povezani z zadnjenavedenim organom. Natančneje, odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi ni preučil, ali bi način, kako je bil simbol ZGO vključen v izpodbijano znamko, lahko vodil do tega, da bi ta javnost mislila, da Unija za proizvode, ki jih ta znamka označuje, jamči, da imajo ti proizvodi določen izvor in lastnosti, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe št. 1151/2012 za upravičenost do varstva na podlagi zaščitenih geografskih označb.

34      V zvezi s tem v nasprotju s tem, kar je EUIPO trdil na obravnavi, ni mogoče šteti, da je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi implicitno preučil, ali izpodbijana znamka pri javnosti vzbuja misel, da obstaja zveza med njenim imetnikom in Unijo. Odbor za pritožbe namreč s tem, da se je v točkah 19 in 25 navedene odločbe omejil na ugotovitev, da ta znamka vsebuje simbol ZGO v celoti, in v točki 26 te odločbe navedel, da tudi če izpodbijana znamka ne bi bila enaka simbolu ZGO, to ne bi spremenilo njegove presoje, ni nikakor preučil, kako bi javnost ta simbol dojemala kot sestavni del navedene znamke, gledane v celoti, niti tega, ali bi to dojemanje pri javnosti lahko vzbudilo misel, da Unija jamči za proizvode, ki jih taka znamka označuje.

35      Odbor za pritožbe je s tem napačno uporabil pravo, ker ni odločil o enem od treh kumulativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izvajanje varstva iz člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009.

36      Te ugotovitve ni mogoče ovreči z nobeno od trditev, ki sta jih navedla EUIPO in intervenientka.

37      Prvič, trditev EUIPO, da je bil simbol ZGO na dan vložitve zahteve za registracijo izpodbijane znamke že opredeljen z upoštevno zakonodajo Unije, omogoča le ugotovitev, da ta simbol izvira od Unije.

38      V zvezi s tem med strankama ni sporno, da ima simbol ZGO poseben javni interes v smislu člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009. Vendar pa, čeprav gre za enega od pogojev za izvajanje varstva, zagotovljenega s to določbo, je ta pogoj ločen in predhoden glede na pogoj, da bi javnost lahko mislila, da so proizvodi, ki jih znamka, ki vsebuje tak simbol, označuje, odobreni s strani Unije, ali da ta zanje jamči, ali da so kako drugače povezani z Unijo.

39      Drugič, priznati je treba, kot trdi EUIPO, da podelitev varstva na podlagi prava znamk simbolu Unije, kot je simbol ZGO, praviloma ogroža sistem zaščitenih geografskih označb, ki ga je vzpostavila Unija, in spodkopava njegovo dobro delovanje. Taka podelitev lahko namreč imetniku znamke, ki vsebuje simbol ZGO, podeli monopol nad njegovo uporabo, ki mu omogoča, da njegovo uporabo prepove vsaki drugi osebi. Na podlagi člena 12 Uredbe št. 1151/2012 pa mora imeti vsak proizvajalec možnost, da ta simbol uporablja za označevanje svojih proizvodov, če ti izpolnjujejo pogoje za uvrstitev pod zaščiteno geografsko označbo.

40      Vendar uporaba člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 zahteva, da se opravi konkreten in celovit preizkus tveganja, navedenega v točki 38 zgoraj, glede izpodbijane znamke, če lahko drugi deli te znamke povzročijo, da znamka, gledano v celoti, pri javnosti ne vzbuja misli, da obstaja zveza med njenim imetnikom ali uporabnikom na eni strani in organom, ki razpolaga z emblemom, ki je del te znamke, ali ga uporablja, na drugi, niti javnosti v zvezi s tem ne zavaja (sodba z dne 10. julija 2013, MEMBER OF €e euro experts, T‑3/12, EU:T:2013:364, točka 107).

41      V zvezi s tem organi odločanja EUIPO nimajo le dolžnosti, da preverijo, ali je zadevni emblem v celoti ali delno povzet v znamki, v katero je vključen. Preučiti morajo tudi, ali javnost ta emblem zlasti glede na njegovo velikost in položaj v taki znamki lahko zazna kot tak, ali predstavlja preprost ali zapleten skupek barv ali oblik, ali je dopolnjen z drugimi besednimi ali figurativnimi elementi, ki javnosti olajšajo ali spreminjajo zaznavanje tega emblema, in ali drugi elementi zadevne znamke prevladujejo v celotnem vtisu, ki ga ustvarja ta znamka.

42      Šele po tej preučitvi je mogoče, če javnost vidi povezavo med imetnikom ali uporabnikom zadevne znamke na eni strani in organom, ki razpolaga z emblemom, ki je del te znamke, ali če bi bila javnost v zvezi s tem zavedena, šteti, da obstaja nevarnost poseganja v sistem zaščitenih geografskih označb, ki ga je vzpostavila Unija.

43      Tretjič, v nasprotju s tem, kar trdi intervenientka, zavrnitev registracije znamke, ki vsebuje simbol ZGO, na podlagi člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 ne more izhajati zgolj iz okoliščine, da pristojni organ ni dovolil take uporabe. Neobstoj takega dovoljenja je namreč le eden od pogojev, ki se zahtevajo za izvajanje varstva iz te določbe.

44      Četrtič, v zvezi s trditvami intervenientke, da simbol ZGO prevladuje v izpodbijani znamki, da potrošniki tega simbola ne dojemajo kot simbol, podoben znaku kakovosti, ki ga je dodelila Unija, in da bo javnost videla povezavo med to znamko in Unijo, ker je navedeno znamko dodelil EUIPO, je treba ugotoviti, da se te trditve nanašajo na presojo, kako javnost zaznava to znamko. V izpodbijani odločbi pa taka preučitev ni bila opravljena. S takimi trditvami torej ni mogoče izpodbiti ugotovitve, da je odbor za pritožbe napačno uporabil pravo, ker ni opravil take presoje.

45      V tem okviru je treba zaradi celovitosti dodati, da v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, okoliščina – tudi če bi bila dokazana – da so proizvodi, ki jih označuje izpodbijana znamka, na datum vložitve zahteve za registracijo izpolnjevali pogoje iz Uredbe št. 1151/2012 za upravičenost do varstva na podlagi zaščitenih geografskih označb, ne vpliva na to preučitev. Na eni strani taka okoliščina pomeni le, da lahko v skladu s členom 12 Uredbe št. 1151/2012 gospodarski subjekt, ki trži te proizvode, uporablja zadevno geografsko označbo, ne da bi mu to dajalo pravico do uporabe take označbe kot znamke. Na drugi strani pa lahko zadevni proizvodi v prihodnosti prenehajo izpolnjevati navedene pogoje. Tudi v tem primeru pa bi zadevna znamka še naprej vsebovala simbol ZGO in bi lahko, odvisno od primera, javnost zavedla glede porekla ali lastnosti proizvodov, ki jih označuje.

46      Iz vsega navedenega izhaja, da je treba izpodbijano odločbo razveljaviti.

 Stroški

47      V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. V obravnavani zadevi EUIPO in intervenientka nista uspela, tožeča stranka pa je predlagala le, naj se plačilo stroškov tega postopka naloži EUIPO. Zato je treba EUIPO naložiti, da poleg svojih stroškov nosi tudi vse stroške tožeče stranke v tem postopku. V skladu s členom 138(3) Poslovnika intervenientka nosi svoje stroške, priglašene v okviru tega postopka.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (deseti senat)

razsodilo:

1.      Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 23. septembra 2020 (zadeva R 2186/20194) se razveljavi.

2.      EUIPO nosi svoje stroške in stroške G. Schmid.

3.      Landeskammer für Land und Forstwirtschaft in Steiermark nosi svoje stroške.

Kornezov

Kowalik‑Bańczyk

Petrlík

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 1. decembra 2021.

Podpisi


*      Jezik postopka: nemščina.