Začasna izdaja
Zadeva T‑221/08
(objava odlomkov)
Guido Strack
proti
Evropski komisiji
„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti, ki se nanašajo na preiskovalni spis OLAF – Ničnostna tožba – Odločbe zaradi molka organa in odločbe, s katerimi je bil dostop zavrnjen – Izjema v zvezi z varstvom zasebnosti in integritete posameznikov – Izjema v zvezi z varstvom poslovnih interesov tretjih oseb – Izjema v zvezi z varstvom postopka odločanja – Obveznost obrazložitve – Nepogodbena odgovornost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 26. aprila 2016
1. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Prošnja za dostop do dokumentov, s katerimi prosilec že razpolaga, s katero se želijo dobiti kopije, za katere ne velja obveznost nerazkritja – Dopustnost – Obveznost obrazložitve – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001)
2. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Obseg
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3), drugi pododstavek)
3. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Zavrnitev dostopa – Možnost opreti se na splošne domneve, ki veljajo glede na naravo zadevnih dokumentov
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4)
4. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Obseg – Uporaba za dokumente v zvezi s preiskavo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) – Splošna domneva oslabitve varstva interesov, prisotnih v taki preiskavi, zaradi objave teh dokumentov
(Člen 324 PDEU; uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1073/1999, člen 8(2), in št. 1049/2001, člen 4(3), drugi pododstavek)
5. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Področje uporabe – Prošnja za dostop, ki se nanaša na dokumente iz postopkov notranje preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) – Vključitev
(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1073/1999 in št. 1049/2001, člen 1(a))
6. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Prevladujoč javni interes, ki upravičuje razkritje dokumentov – Razlikovanje od načela preglednosti
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3), drugi pododstavek)
7. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obveznost odobritve delnega dostopa do podatkov, za katere izjeme ne veljajo – Uporaba za dokumente iz kategorije, za katero velja splošna domneva zavrnitve dostopa – Izključitev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(6))
8. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo zasebnosti in integritete posameznika – Obseg – Uporaba za dokumente, ki se nanašajo izključno na prosilca – Izključitev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(b))
9. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Pojem dokumenta – Obseg – Upoštevanje interesa prosilca za razkritje dokumentov – Izključitev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 3(a))
10. Komisija – Ponovna uporaba dokumentov, ki jih ima Komisija – Sklep 2006/291 – Postopek izdaje dovoljenja – Razlikovanje od postopka, določenega z Uredbo št. 1049/2001
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 16; Sklep Komisije 2006/291, člena 2(1) in 4)
1. Predmet Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je, da se omogoči dostop splošne javnosti do dokumentov institucij, dokumenti, razkriti na podlagi navedene uredbe, pa preidejo v prosto uporabo. V zvezi s tem odločba o zavrnitvi na podlagi navedene Uredbe preprečuje, da bi se dokumenti, na katere se nanaša prošnja za dostop, šteli za javne.
Zato okoliščina, da prosilec že razpolaga z dokumenti, na katere se nanaša njegova prošnja za dostop, in da njegov cilj torej ni bil, da bi se sam seznanil z njihovo vsebino, temveč da bi jih razkril tretjim osebam, ni upoštevna, še toliko bolj ker razlogi, iz katerih je prosilec tako prošnjo vložil, niso upoštevni, saj uredba št. 1049/2001 ne določa niti da bi moral prosilec svojo prošnjo za dostop do dokumentov obrazložiti niti da bi lahko obrazložitev take prošnje vplivala na dopustnost ali zavrnitev prošnje. Zato se institucija, ki odloča o taki prošnji, za zavrnitev preizkusa prošnje za dostop na podlagi Uredbe št. 1049/2001 ne more opreti zgolj na okoliščino, da prosilec že razpolaga ali naj bi razpolagal z zaprošenimi dokumenti, vendar na podlagi drugega pravnega naslova.
(Glej točke 128, 131, 132 in 135.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 148.)
3. Priznavanje splošne domneve, da bi razkritje dokumentov določene vrste načeloma oslabilo varstvo enega od interesov, naštetih v členu 4 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, zadevni instituciji omogoča, da obravnava vseobsegajočo prošnjo in nanjo ustrezno odgovori.
(Glej točko 150.)
4. V zvezi s prošnjo za dostop do opomb k spisu, ki so jih pripravili preiskovalci, pristojni za preiskavo znotraj Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in ki vsebujejo njihova mnenja in analize v zvezi s potekom in usmerjanjem preiskave, tako glede vsebine kot vodenja postopka, Komisiji ni mogoče očitati, da je zavrnila dostop do takih dokumentov na podlagi člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Dostop javnosti do takih dokumentov bi namreč bil posebej škodljiv za sposobnost Komisije, in zlasti OLAF, da v javnem interesu opravi svojo nalogo boja proti goljufijam. Razkritje teh dokumentov bi občutno oslabilo postopek odločanja Komisije in OLAF, saj bi močno oviralo popolno neodvisnost bodočih preiskav OLAF in njihove cilje, s tem ko bi razkrilo strategijo in način dela OLAF in zmanjšalo možnost zadnjenavedenega, da od sodelavcev pridobi neodvisna stališča in da se s službami Komisije posvetuje o zelo občutljivih temah. Obstajalo bi tudi tveganje, da bi posameznike odvrnilo od posredovanja informacij o morebitnih goljufijah in zato OLAF in Komisijo prikrajšalo za informacije, ki bi lahko koristile pri začetku preiskav, katerih namen je varstvo finančnih interesov Unije. Ta ugotovitev velja še toliko bolj, ker se izjeme od pravice do dostopa do dokumentov, ki so določene zlasti v členu 4 Uredbe št. 1049/2001, v primerih, ko zadevni dokumenti spadajo na posebno področje prava Unije, ne smejo razlagati brez upoštevanja specialnih pravil, ki urejajo dostop do teh dokumentov.
V zvezi s tem ob upoštevanju posebne zaupnosti, ki se v skladu z Uredbe št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja OLAF, priznava dokumentom, povezanim s preiskavo OLAF, Iz navedenega izhaja, da lahko v zvezi s postopki notranje preiskave OLAF na podlagi te uredbe splošna domneva o prepovedi dostopa do dokumentov, povezanih s preiskavo, in, natančneje, do dokumentov, ki vsebujejo mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj znotraj OLAF, izhaja, med drugim, iz določb te uredbe. Ta domneva, ki je upravičena zato, da bi se preprečilo resno oslabitev postopka odločanja institucije v smislu člena 4(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 velja ne glede na to, ali se prošnja za dostop nanaša na postopek preiskave, ki je bil že končan, ali na postopek, ki je v teku.
(Glej točke 151, 153, 154, 157, 160, 162 in 169.)
5. Ker uredbi št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije in št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ne vsebujeta izrecnih določb o tem, da ena uredba prevlada nad drugo, je treba zagotoviti, da bo uporaba vsake izmed omenjenih uredb združljiva z uporabo druge in s tem omogočala njuno dosledno uporabo.
Poleg tega se Uredba št. 1049/2001 uporablja za OLAF, saj se ta za namene te uredbe šteje za del Komisije, ki je v členu 1(a) navedene uredbe omenjena med institucijami, za katere se ta uredba uporablja.
(Glej točki 158 in 164.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 167.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 168.)
8. Na področju dostopa do dokumentov razkritja osebnih podatkov, ki se nanašajo izključno na zadevnega prosilca za dostop, ni mogoče zavrniti z razlogom, da bi to oslabilo varstvo zasebnosti in integritete posameznika.
(Glej točko 198.)
9. Široka razlaga pojma „dokument“ iz člena 3(a) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je v bistvu utemeljena z obstojem shranjene vsebine, ki jo je mogoče razmnožiti ali pa je na voljo za vpogled po njeni pripravi, pri čemer je treba opozoriti, da, prvič, vrsta nosilca za shranjevanje, vrsta in narava shranjene vsebine in tudi obseg, dolžina, pomembnost ali predstavitev vsebine niso pomembni pri vprašanju, ali navedena opredelitev zajema neko vsebino, in drugič, da je edina omejitev v zvezi z vsebino, ki jo lahko zadeva ta opredelitev, pogoj, da se navedena vsebina nanaša na politiko, dejavnost ali odločitve s področja pristojnosti zadevne institucije.
Poleg tega, ker prosilcu za dostop svoje prošnje za dostop do dokumentov ni treba utemeljiti, z vidika Uredbe št. 1049/2001 tudi ni pomemben dejanski interes, ki bi ga lahko imel prosilec za razkritje zadevnih dokumentov.
(Glej točke 249, 250 in 252.)
10. Sklep 2006/291 o ponovni uporabi informacij Komisije v zvezi s ponovno uporabo javnih dokumentov, s katerimi ta razpolaga, kakor so opredeljeni v členu 2(1) navedenega sklepa, za dostop do istih dokumentov določa postopek izdaje dovoljenja, ki je drugačen od tistega, ki je določen z Uredbo št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Pogoj za uporabo tega sklepa je ta, da so zadevni dokumenti jasno opredeljeni in javno objavljeni.
(Glej točki 265 in 267.)