Tožba, vložena 2. septembra 2010 - Duravit in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-364/10)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Duravit AG (Hornberg, Nemčija); Duravit SA (Bischwiller, Francija); in Duravit BeLux BVBA (Overijse, Belgija) (Zastopniki: R. Bechtold, U. Soltész in C. von Köckritz, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožečih strank

Členi 1(1), 2 in 3 Sklepa Evropske komisije C(2010) 4185 konč. z dne 23. junija 2010 v zadevi COMP/39092 - Kopalniška oprema naj se v delu, v katerem se nanašajo na tožeče stranke, v skladu s členom 263(4) PDEU razglasijo za nične;

podredno: višina globe, ki je bila tožečim strankam naložena s členom 2, točka 9, Sklepa, naj se zniža;

Komisiji naj se v skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča naloži plačilo stroškov tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke izpodbijajo Sklep Komisije C(2010) 4185 konč. z dne 23. junija 2010 v zadevi COMP/39092 - Kopalniška oprema. Z izpodbijanim sklepom je bilo tožečim strankam in drugim podjetjem naloženo plačilo globe zaradi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP. Tožeče stranke so po mnenju Komisije sodelovale pri nadaljevanem sporazumu ali usklajenem ravnanju v sektorju kopalniške opreme v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Italiji, na Nizozemskem in v Avstriji.

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo devet tožbenih razlogov.

V okviru prvega tožbenega razloga se toženi stranki očita, da ni predložila zadostnih dokazov o sodelovanju tožečih strank pri določanju cen ali drugih protikonkurenčnih ravnanj. Komisija v postopku, ki ga je vodila, ni upoštevala, da je dokazno breme na njeni strani, niti ni upoštevala dokaznega standarda, ki se zahteva za dokaz kršitve člena 101 PDEU, ter naj bi v navedenem postopku tožečim strankam naložila pretirano predložitveno in dokazno breme.

Kot drugi tožbeni razlog tožeče stranke navajajo, da je Komisija tožeče stranke zaradi njihove udeležbe na domnevnem "srečanju kartela" nemškega krovnega združenja za upoštevne proizvode štela za odgovorne za celotno kršitev v zvezi z upoštevnimi proizvodi, ne da bi dokazala, da so sodelovale pri sporazumih v zvezi z upoštevnimi proizvodi. V zvezi s tem tožeče stranke navajajo, da je bilo to, da je Komisija razprave v nemški krovni zvezi opredelila za omejevanje konkurence kot cilj, nepravilno in prenagljeno ter da Komisija pri tem ni upoštevala konkretnih gospodarskih in pravnih razlogov za zadevne razprave.

Dalje tožeče stranke v okviru tretjega tožbenega razloga navajajo, da Komisija ni dokazala nobenih kršitev konkurence na nemškem trgu sanitarne keramike. Tožeče stranke v zvezi s tem Komisiji očitajo, da je s tem, ko je razprave v nemškem poklicnem združenju za keramiko opredelila za določanje cen in omejevanje konkurence kot cilj, napačno uporabila pravo in da je s tem, ko je na podlagi očitno neupoštevnih dokaznih sredstev prišla do nedopustnih obremenjujočih ugotovitev, kršila pravico tožečih strank do poštenega in nepristranskega vodenja postopka.

Kot četrti tožbeni razlog tožeče stranke navajajo, da niso sodelovale pri določanju cen v Franciji ali v Belgiji. Menijo, da je Komisija razprave v belgijskih in francoskih združenjih za keramiko nepravilno opredelila za določanje cen in da je tudi napačno ocenila trajanje domnevnih kršitev, s tem pa je napačno uporabila člen 101 PDEU.

Tožeče stranke v okviru petega tožbenega razloga navajajo, da je Komisija ravnanja na trgu armatur, tuš kabin in keramike nepravilno opredelila za enotno in nadaljevano kršitev in da je s tem napačno uporabila člen 101 PDEU. Tožeče stranke v zvezi s tem navajajo, da niso izpolnjena merila za enotno in nadaljevano kršitev, ki jih je razvila sodna praksa.

Kot šesti tožbeni razlog tožeče stranke navajajo, da je Komisija s predolgim trajanjem postopka in s tem, ko je po izvedbi ustnega zaslišanja zamenjala vso interno osebje Komisije, ki je sodelovalo v postopku odločanja, z vidika končne odločbe odločilno kršila njihovo pravico do obrambe in njihovo pravico do ustnega zaslišanja v skladu s členoma 12 in 14 Uredbe (ES) št. 773/2004¹.

V okviru sedmega tožbenega razloga tožeče stranke navajajo, da se je Komisija pri izračunu globe nepravilno oprla na Smernice o načinu določanja glob², saj so te smernice zaradi kršitve člena 290 PDEU in člena 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe nične.

Kot osmi tožbeni razlog tožeče stranke navajajo, da je Komisijin izračun globe napačen, saj Komisija pri določitvi izhodiščnega zneska ni upoštevala tega, da je bila teža prispevanja tožečih strank h kršitvi manjša, ampak je težo kršitve za vsa zadevna podjetja presojala enotno. S tem je bilo po mnenju tožečih strank kršeno načelo osebne odgovornosti.

Nazadnje se v okviru devetega tožbenega razloga očita, da je višina naložene globe v nasprotju z načeloma sorazmernosti in enakega obravnavanja, saj tožeče stranke niso sodelovale pri najresnejših kršitvah konkurence.

____________

¹ - Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnost (UL L 123, str. 18).

² - Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2).