Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tallinna Halduskohus (Estonija) 5. januarja 2022 – Est Wind Power OÜ/AS Elering
(Zadeva C-11/22)
Jezik postopka: estonščina
Predložitveno sodišče
Tallinna Halduskohus
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Est Wind Power OÜ
Tožena stranka: AS Elering
Vprašanja za predhodno odločanje
1. Ali je treba predpise Unije o državnih pomočeh, zlasti prvo alternativo pojma „začetek del“ iz točke 19(44) sporočila Komisije „Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020“1 , to je „začetek gradbenih del v okviru naložbe“, razlagati tako, da pomeni začetek gradbenih del, povezanih s katerim koli naložbenim projektom, ali zgolj začetek takih gradbenih del, ki so povezana z napravo, ki je predmet naložbenega projekta, s katerim se bo proizvajala obnovljiva energija?
2. Ali je treba predpise Unije o državnih pomočeh, zlasti prvo alternativo pojma „začetek del“ iz točke 19(44) sporočila Komisije „Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020“, to je „začetek gradbenih del v okviru naložbe“, razlagati tako, da mora pristojni organ države članice v primeru, ko ugotovi začetek gradbenih del v zvezi z naložbo, v skladu z načelom varstva legitimnih pričakovanj dodatno upoštevati še, do katere faze je bil izpeljan naložbeni projekt, in kakšna je verjetnost, da bo dokončan?
3. Če je odgovor na zgornje vprašanje pritrdilen: ali se lahko pri ocenjevanju faze, v kateri je naložbeni projekt, upoštevajo tudi druge objektivne okoliščine, kot so na primer nedokončani spori pred sodišči, ki ovirajo nadaljevanje naložbenega projekta?
4. Ali je v tem primeru pomembno, da je Sodišče Evropske unije v zadevi C-349/171 , Eesti Pagar, v točkah 61 in 68 ugotovilo, da obstoja ali neobstoja spodbujevalnega učinka ni mogoče šteti za merilo, ki je jasno in ki je nacionalnim organom preprosto za uporabo, saj je za to, da se preveri skladnost s tem merilom, potrebno v vsakem primeru posebej izvesti kompleksne ekonomske presoje, zaradi česar tako merilo ni v skladu z zahtevo, da morajo biti merila za uporabo izjem jasna in nacionalnim organom preprosta za uporabo?
5. Če je odgovor na zgornje vprašanje pritrdilen: ali je treba predpise Unije o državnih pomočeh, zlasti opombo 66 k točki 126 sporočila Komisije „Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020“ v povezavi s točko 19(44) tega sporočila, razlagati tako, da nacionalnemu organu pri preverjanju izpolnjevanja merila začetka del ni treba opraviti ekonomske presoje naložbenega projekta v vsakem posameznem primeru?
6. Če je odgovor na zgornje vprašanje pritrdilen: ali je treba predpise Evropske unije o državnih pomočeh, zlasti zadnjo alternativo pojma „začetek del“ iz točke 19(44) sporočila Komisije „Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020“, to je „drugo zavezo, po kateri naložbe ni mogoče več preklicati“, razlagati tako, da je zaradi katere koli zaveze – razen nakupa zemljišča in pripravljalnih del (kot je pridobitev gradbenega dovoljenja) – naložba taka, da je ni mogoče več preklicati, ne glede na stroške, ki so povezani s prevzeto zavezo?
7. Ali je treba predpise Unije o državnih pomočeh in zlasti pojem „začetek del“ iz točke 19(44) sporočila Komisije „Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020“ razlagati tako, da sta nujna pogoja za začetek del ta, da je proizvajalec pridobil pravico do uporabe zemljišča in da je bilo pridobljeno nacionalno dovoljenje za izvedbo naložbenega projekta?
8. Če je odgovor na zgornje vprašanje pritrdilen: ali je treba pojem „nacionalno dovoljenje za izvedbo naložbenega projekta“ razlagati z vidika nacionalnega prava in ali gre lahko le za dovoljenje, na podlagi katerega se izvedejo gradbena dela v zvezi z naložbenim projektom?
____________
1 UL 2014, C 200, str. 1.
1 EU:C:2019:172.