Zadeva T‑454/13

Société nationale maritime Corse Méditerranée (SNCM)

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Pomorska kabotaža – Pomoč, ki jo je Francija odobrila družbama Société nationale maritime Corse Méditerranée (SNCM) in Compagnie méridionale de navigation – Storitev splošnega gospodarskega pomena – Nadomestila za dodatno storitev k osnovni storitvi, namenjeno pokritju obdobij velikega povpraševanja med turistično sezono – Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom – Pojem državna pomoč – Prednost – Sodba Altmark – Določitev zneska pomoči“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 1. marca 2017

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrepi za pokritje stroškov, ki jih je imelo podjetje v zvezi z opravljanjem javnih storitev – Izključitev – Pogoji, navedeni v sodbi Altmark

(člen 107(1) PDEU)

2.      Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Opredelitev pojma storitev splošnega gospodarskega pomena – Diskrecijska pravica držav članic – Meje – Omejitev nadzora Komisije na primer očitne napake – Možnost presoje na podlagi smernic, ki jih je predhodno sprejela Komisija

(člena 106(2) PDEU in 107(1) PDEU; Uredba Sveta št. 3577/92, člena 1 in 4; Sporočilo Komisije 2012/C 8/02, točka 46)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja z vidika člena 107(1) PDEU – Upoštevanje prejšnje prakse – Izključitev

(člen 107(1) PDEU)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Sklep Komisije o ugotovitvi nezdružljivosti pomoči z notranjim trgom – Obveznost obrazložitve – Obseg

(člena 107(1) PDEU in 296 PDEU)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrepi za pokritje stroškov, ki jih je imelo podjetje v zvezi z opravljanjem javnih storitev – Prvi pogoj, določen v sodbi Altmark – Sektor pomorske kabotaže – Opredelitev pojma storitev splošnega gospodarskega pomena – Dejanska potreba po javnih storitvah – Obseg – Obveznost nacionalnih organov, da dokažejo obstoj pomanjkanja zasebnih pobud

(člen 107(1) PDEU; Uredba Sveta št. 3577/92, člena 1 in 4)

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrepi za pokritje stroškov, ki jih je imelo podjetje v zvezi z opravljanjem javnih storitev – Četrti pogoj, določen v sodbi Altmark – Postopek oddaje javnega naročila, ki omogoča izbiro ponudnika, ki lahko zadevne storitve opravlja z najnižjimi stroški za skupnost – Obseg

(člen 107(1) PDEU)

7.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Vzpostavitev prejšnjega stanja – Kršitev načel sorazmernosti in prepovedi neupravičene obogatitve – Neobstoj

(člena 106(2) PDEU in 107(1) PDEU)

8.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Obveznost – Prejemniki v težavah ali v stečaju – Nevplivanje

(člen 108(2) PDEU)

9.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Vzpostavitev prejšnjega stanja – Izračun zneska za vračilo

(člen 108(2) PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14(1) in (2))

10.    Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Pomoč, dodeljena v nasprotju s procesnimi pravili iz člena 108 PDEU – Morebitno legitimno pričakovanje prejemnikov – Varstvo – Pogoji in meje – Izjemne okoliščine – Neobstoj

(člen 108(2) in (3) PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 84 do 90.)

2.      Glede na, prvič, široko polje proste presoje, ki ga ima država članica pri opredelitvi naloge kot storitve splošnega gospodarskega pomena (SSGP) in pri pogojih njenega opravljanja, in drugič, obseg nadzora, omejenega na očitno napako, ki ga je Komisija pooblaščena izvajati na tej podlagi, nadzor, ki ga mora Splošno sodišče opraviti nad presojo Komisije v zvezi s tem, prav tako ne sme preseči iste meje ter da se mora zato s tem nadzorom le preučiti, ali je Komisija upravičeno ugotovila ali zavrnila obstoj očitne napake države članice.

Zato pristojnost države članice za opredelitev SSGP ni neomejena in je ni mogoče izvajati arbitrarno, samo da bi se določen sektor izognil uporabi pravil o konkurenci. Natančneje, če obstajajo posebna pravila prava Unije, ki urejajo opredelitev vsebine in obsega SSGP, ta pravila zavezujejo države članice pri njihovi presoji v skladu s točko 46 Sporočila Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.

V obravnavani zadevi so obstajala taka pravila, v tem primeru določbe Uredbe št. 3577/92 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža), katere člen 1 potrjuje načelo svobode opravljanja storitev pomorske kabotaže v Uniji in v njeni tretji uvodni izjavi je pojasnjeno, da je njen namen odprava omejitev za to svobodo opravljanja. Člen 4 Uredbe o pomorski kabotaži določa možne izjeme od tega glavnega načela, in sicer možnost, da države članice sklenejo pogodbe o opravljanju javne službe ali naložijo obveznosti javne službe kot pogoj za zagotavljanje pomorske kabotaže ladijskim prevoznikom, ki sodelujejo v rednih prevozih na otoke, z otokov in med otoki.

(Glej točke 93 in od 112 do 115.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 98 in 99.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 102.)

5.      Ob upoštevanju razlogovanja, ki ga je Sodišče razvilo v sodbi z dne 20. februarja 2001, Analir in drugi, C‑205/99, ki temelji na razlagi členov 1 in 4 Uredbe št. 3577/92 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža), glede na njun temeljni cilj, to je zagotoviti svobodo opravljanja storitev pomorske kabotaže in posledično sprejemati omejitve te svoboščine le pod zelo strogimi pogoji, je Komisija v sklepu, s katerim je zadevne pomoči razglasila za nezdružljive z notranjim trgom, pravilno menila, da „bi moralo biti področje javnih storitev, kot ga določa pogodba o izvajanju javne službe,“ pri preverjanju izpolnjevanja prvega od meril Altmark „potrebno in sorazmerno z dejanskimi potrebami po javnih storitvah, kar dokazuje neustreznost rednih prevoznih storitev v običajnih tržnih razmerah“.

Nacionalni organi se ne bi smeli izogniti dokazovanju obstoja pomanjkanja zasebnih pobud. Iz točke 34 zgoraj navedene sodbe Analir in drugi je namreč jasno razvidno, da je dokazovanje obstoja dejanske potrebe po javnih storitvah povezano z dokazovanjem obstoja tega pomanjkanja. Z drugimi besedami, na podlagi ugotovitve pomanjkanja zasebnih pobud se določi dejanska potreba po javnih storitvah.

Tako za to, da se v sektorju pomorske kabotaže lahko vzpostavi storitev splošnega gospodarskega pomena (SSGP), ne zadostuje, da se zadevna država članica sklicuje na uresničevanje cilja ozemeljske povezanosti. Potrebno je še, da uresničevanje tega cilja ni zagotovljeno že zgolj s tržnimi silami. Če je z njimi mogoče doseči del tega cilja, je ustanovitev SSGP upravičena, le če je odgovor na ustrezno pomanjkanje na trgu.

(Glej točke 119, 124, 125 in 172.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 238.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 268 in 269.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 270.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 278.)

10.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 282 do 284, 292 in 293.)