Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Svea Hovrätt, Patent- och marknadsöverdomstolen (Švedska) 21. septembra 2023 – Mio AB, Mio e-handel AB, Mio Försäljning AB/Galleri Mikael & Thomas Asplund Aktiebolag
(Zadeva C-580/23, Mio and Others)
Jezik postopka: švedščina
Predložitveno sodišče
Svea Hovrätt, Patent- och marknadsöverdomstolen
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožnice: Mio AB, Mio e-handel AB, Mio Försäljning AB
Nasprotna stranka: Galleri Mikael & Thomas Asplund Aktiebolag
Vprašanja za predhodno odločanje
1. Kako naj se pri presoji, ali je predmet uporabne umetnosti upravičen do obširnega avtorskopravnega varstva kot delo v smislu členov od 2 do 4 Direktive 2001/29/ES1 , ta presoja opravi – in kateri dejavniki se morajo ali bi se morali upoštevati – glede vprašanja, ali predmet odraža avtorjevo osebnost, s tem ko izraža njegove svobodne in ustvarjalne izbire? V zvezi s tem je vprašanje predvsem, ali naj bo presoja izvirnosti osredotočena na dejavnike, ki obkrožajo ustvarjalni proces, in avtorjevo pojasnilo o dejanskih izbirah, ki jih je opravil pri ustvarjanju predmeta, ali na dejavnike, ki so povezani s samim predmetom in končnim rezultatom ustvarjalnega procesa, ter to, ali sam predmet izraža umetniški učinek.
2. Za odgovor na prvo vprašanje in vprašanje, ali predmet uporabne umetnosti odraža avtorjevo osebnost, s tem ko izraža njegove svobodne in ustvarjalne izbire: kakšen pomen ima dejstvo, da
(a) predmet sestoji iz elementov, ki se pojavljajo pri vsakdanjih videzih izdelka?
(b) predmet temelji na predhodnem znanem videzu izdelka ali aktualnem oblikovalskem trendu in je variacija teh?
(c) je bil ustvarjen enak ali podoben predmet, preden ali – neodvisno in brez vednosti o predmetu uporabne umetnosti, za katerega se uveljavlja varstvo kot delo – potem ko je bil ustvarjen zadevni predmet?;
3. Kako naj se opravi ocena podobnosti – in kakšna podobnost je potrebna – pri presoji, ali je domnevno kršeči predmet uporabne umetnosti zajet z obsegom varstva dela in krši izključno pravico na delu, ki mora biti v skladu s členi od 2 do 4 Direktive 2001/29/ES podeljena avtorju? V zvezi s tem je vprašanje predvsem, ali naj bo presoja osredotočena na to, ali je v domnevno kršečem predmetu mogoče prepoznati zadevno delo, ali na to, ali domnevno kršeči predmet naredi enak celotni vtis kot zadevno delo, oziroma na kaj še naj bo presoja osredotočena.
4. Za odgovor na tretje vprašanje in vprašanje, ali je domnevno kršeči predmet uporabne umetnosti zajet z obsegom varstva dela in krši izključno pravico na tem delu: kakšen pomen ima
(a) stopnja izvirnosti dela za obseg varstva dela?
(b) dejstvo, da delo in domnevno kršeči predmet uporabne umetnosti sestojita iz elementov, ki se pojavljajo pri vsakdanjih videzih izdelka, ali temeljita na predhodnih videzih izdelka ali aktualnem oblikovalskem trendu in sta variaciji teh?
(c) dejstvo, da je bil ustvarjen drug enak ali podoben predmet, preden ali – neodvisno in brez vednosti o delu – potem ko je bilo ustvarjeno delo?
____________
1 Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL 2001 L 167, str. 10).