SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 21. decembra 2023(*)
„Predhodno odločanje – Konvencija o Statutu evropskih šol – Člen 27(2) – Splošni pravilnik evropskih šol – Členi 62, 66 in 67 – Izpodbijanje sklepa učiteljskega zbora, da učenec ne napreduje v višji razred sekundarnega izobraževanja – Nepristojnost nacionalnih sodišč – Izključna pristojnost odbora evropskih šol za pritožbe – Učinkovito sodno varstvo“
V zadevi C‑431/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (kasacijsko sodišče, Italija) z odločbo z dne 6. junija 2022, ki je na Sodišče prispela 28. junija 2022, v postopku
Scuola europea di Varese
proti
PD kot osebi, ki izvaja starševsko odgovornost za NG,
LC kot osebi, ki izvaja starševsko odgovornost za NG,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi A. Prechal (poročevalka), predsednica senata, F. Biltgen, N. Wahl, J. Passer, sodniki, in M. L. Arastey Sahún, sodnica,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: I. Illéssy, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 4. maja 2023,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Scuola europea di Varese A. De Peri Lozito, R. Invernizzi in M. Luciani, avvocati,
– za PD in LC M. L. De Margheriti in R. Massaro, avvocati,
– za Evropsko komisijo M. Bruti Liberati, I. Melo Sampaio, A. Spina in L. Vernier, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 13. julija 2023
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 27(2) Konvencije o Statutu evropskih šol, sklenjene v Luxembourgu 21. junija 1994 med državami članicami in Evropskimi skupnostmi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 16, zvezek 1, str. 16).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Scuola europea di Varese (Evropska šola v Vareseju, Italija) ter PD in LC kot osebama, ki izvajata starševsko skrb za svojega mladoletnega sina NG (v nadaljevanju: starša NG ali starša) glede pristojnosti italijanskih sodišč za odločanje o tožbi za odpravo sklepa učiteljskega zbora, da NG, ki je učenec v petem razredu sekundarnega izobraževanja na tej šoli, ne napreduje v višji razred.
Pravni okvir
Dunajska konvencija
3 V skladu s členom 1 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb z dne 23. maja 1969 (Recueil des traités des Nations unies, zv. 1155, str. 331, v nadaljevanju: Dunajska konvencija), naslovljenim „Področje uporabe te konvencije“, se ta „uporablja za mednarodne pogodbe med državami“.
4 Člen 3 te konvencije, naslovljen „Mednarodni sporazumi, ki jih ta konvencija ne zajema“, določa:
„Dejstvo, da se ta konvencija ne uporablja za mednarodne sporazume, sklenjene med državami in drugimi subjekti mednarodnega prava ali med temi drugimi subjekti mednarodnega prava, in mednarodne sporazume, ki niso sklenjeni pisno, ne vpliva na:
[…]
(b) uporabo vseh v tej konvenciji navedenih pravil, ki bi za te sporazume veljala v skladu z mednarodnim pravom ne glede na to konvencijo;
[…].“
5 Člen 31 Dunajske konvencije, naslovljen „Splošno pravilo o razlagi“, določa:
„1. Mednarodna pogodba se razlaga v dobri veri v skladu z običajnim pomenom izrazov v mednarodni pogodbi v njihovem kontekstu ter glede na njen predmet in namen.
[…]
3. Skupaj s kontekstom se upoštevajo:
(a) vsak poznejši dogovor med pogodbenicami glede razlage mednarodne pogodbe ali uporabe njenih določb;
(b) vsaka poznejša dejanska uporaba mednarodne pogodbe, na podlagi katere nastane dogovor pogodbenic v zvezi z razlago mednarodne pogodbe;
(c) vsako ustrezno pravilo mednarodnega prava, ki se lahko uporablja v odnosih med pogodbenicami.
[…]“
Konvencija o Statutu evropskih šol
6 Ustanovitev evropskih šol je prvotno temeljila na dveh instrumentih, in sicer na Statutu Evropske šole, podpisanem v Luxembourgu 12. aprila 1957 (Recueil des traités des Nations unies, zv. 443, str. 129), in na Protokolu o ustanavljanju Evropskih šol, v zvezi s Statutom Evropske šole, podpisanim 13. aprila 1962 v Luxembourgu (Recueil des traités des Nations unies, zv. 752, str. 267). Ta instrumenta sta bila nadomeščena s Konvencijo o Statutu Evropskih šol, ki je začela veljati 1. oktobra 2002.
7 V tretji in četrti uvodni izjavi Sklepa Sveta z dne 17. junija 1994 o pooblastitvi Evropske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo za podpis in sklenitev Konvencije o opredelitvi Statuta evropskih šol (94/557/ES, Euratom) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 16, zvezek 1, str. 14) in v tretji in četrti uvodni izjavi Odločbe Komisije z dne 17. junija 1994 o sklenitvi Konvencije, ki opredeljuje Statut Evropskih šol (94/558/ESPJ) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 16, zvezek 1, str. 29) je navedeno:
„ker je sodelovanje Skupnosti pri izvajanju [Konvencije o Statutu Evropskih šol] potrebno, da se zagotovi doseganje ciljev [Skupnosti];
ker bosta [Skupnosti] sodelovali pri izvajanju Konvencije [o Statutu Evropskih šol] z izvrševanjem pooblastil, ki jima jih dajejo pravila, ki jih določa Konvencija, ter s tistimi prihodnjimi akti, ki bi jih lahko sprejeli v skladu s pogoji Konvencije“.
8 V uvodnih izjavah od prve do šeste Konvencije o Statutu Evropskih šol je navedeno:
„glede na to, da se zaradi zagotovitve ustreznega delovanja evropskih institucij od leta 1957 naprej za skupno izobraževanje otrok osebja Evropskih skupnosti ustanavljajo zavodi z imenom ‚Evropska šola‘;
glede na to, da si Evropske skupnosti prizadevajo zagotoviti skupno izobraževanje teh otrok in v ta namen prispevajo v proračun Evropskih šol;
ob upoštevanju, da je sistem Evropskih šol sistem posebne vrste; glede na to, da predstavlja obliko sodelovanja med državami članicami ter med njimi in Evropskimi skupnostmi, in hkrati v celoti priznava odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo njihovega izobraževalnega sistema ter za njihovo kulturno in jezikovno raznolikost;
[glede na to, da:]
– bi morali pripraviti prečiščeno besedilo Statuta Evropske šole, sprejetega leta 1957, da bo upošteval vsa ustrezna besedila, ki so jih sprejele pogodbenice,
– bi ga morali prilagoditi z upoštevanjem razvoja Evropskih skupnosti,
– bi bilo treba spremeniti postopek odločanja v organih šol,
– bi morali pri tem upoštevati izkušnje v delovanju šol,
– bi morali zagotoviti ustrezno pravno varstvo učnega osebja in drugih delavcev, ki jih zajema Statut, pred odločbami Sveta guvernerjev ali upravnih odborov šol; v ta namen bi morali ustanoviti Odbor za pritožbe s strogo omejeno pristojnostjo,
– pristojnost odbora za pritožbe v zvezi s civilnopravno in kazensko odgovornostjo ne bo posegala v pristojnost nacionalnih sodišč“.
9 Člen 1, drugi odstavek, Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„Namen šol je skupaj izobraževati otroke delavcev v Evropskih skupnostih. […]“
10 Člen 6 Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„Vsaka šola je pravna oseba, kolikor je to potrebno za uresničevanje njenih ciljev, opredeljenih v členu 1. […] Lahko je stranka v sodnem postopku. […]
Kar zadeva njene pravice in dolžnosti, se šola v vsaki državi članici obravnava kot izobraževalna institucija javnega prava, s pridržkom posebnih določb te konvencije.“
11 Člen 7 Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„Vse šole imajo naslednje skupne organe:
1. svet guvernerjev;
2. glavni tajnik;
3. odbora inšpektorjev;
4. odbor za pritožbe.
Vsako šolo upravlja upravni odbor in jo vodi ravnatelj.“
12 Člen 8(1) Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„[…] svet guvernerjev sestavljajo:
(a) predstavnik ali predstavniki na ministrski ravni vsake države članice v Evropskih skupnostih, pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade svoje države članice, pri čemer se razume, da ima vsaka država članica samo en glas;
(b) član Komisije Evropskih skupnosti;
(c) predstavnik, ki ga […] določi odbor delavcev (izmed učnega osebja);
(d) predstavnik staršev učencev, ki ga […] določijo združenja staršev“.
13 Člen 9(1) Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„Razen v primerih, za katere ta konvencija zahteva soglasje, svet guvernerjev sprejema sklepe z dvotretjinsko večino svojih članov […].“
14 Člen 10 Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„Svet guvernerjev nadzira izvajanje te konvencije; v ta namen ima potrebna pooblastila za odločanje v izobraževalnih, proračunskih in upravnih zadevah […].
Svet guvernerjev določi splošni šolski pravilnik.
[…]“
15 Člen 11 Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„Svet guvernerjev v zvezi z izobraževalnimi zadevami odloči o tem, kateri programi se izvajajo in kako se organizirajo. Ob upoštevanju mnenja ustreznega odbora inšpektorjev zlasti:
[…]
3. […] Določi pravila za napredovanje učencev v višji letnik [razred] ali v sekundarno izobraževanje […]
4. pripravi izpite, ki jih je treba opraviti za potrditev dela, opravljenega na šoli; določi izpitni pravilnik, imenuje izpitne komisije in podeljuje diplome. Zagotovi […] izpitn[e] nalog[e]“.
16 Člen 12 Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„Svet guvernerjev v zvezi z upravnimi zadevami:
[…]
2. imenuje glavnega tajnika […]
[…].“
17 Člen 14 Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„Glavni tajnik predstavlja svet guvernerjev […] Šole predstavlja v sodnih postopkih. Odgovoren je svetu guvernerjev.“
18 Člen 26 Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„Za spore med pogodbenicami v zvezi z razlago in uporabo Konvencije, ki jih ne reši svet guvernerjev, je izključno pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.“
19 Člen 27 Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„1. Ustanovi se odbor za pritožbe.
2. Ko so izčrpane vse upravne poti, ima odbor za pritožbe izključno pristojnost na prvi in končni stopnji v kakršnih koli sporih glede uporabe te konvencije za vse osebe, ki jih zajema, razen upravnega in pomožnega osebja, in glede zakonitosti katerega koli akta, ki temelji na tej konvenciji, ali glede pravilnika [na tej konvenciji ali na pravilniku], ki je na njej zasnovan, in škoduje takim osebam s strani odbora [sveta] guvernerjev [ali] upravnega odbora šole pri izvajanju njihovih pooblastil, kakor jih določa ta konvencija. V primerih, ko gre za spore finančne narave, ima odbor za pritožbe neomejeno pristojnost.
Pogoji in podrobna pravila v zvezi s temi postopki se določijo, kakor je to ustrezno, s pravilnikom o delu učnega osebja ali s pogoji za zaposlitev učiteljev s krajšim delovnim časom ali s splošnim šolskim pravilnikom.
3. Člani odbora za pritožbe so osebe, katerih neodvisnost je nedvomna in ki so usposobljene za področje prava.
Člani odbora za pritožbe so lahko samo osebe na seznamu, ki ga sestavi Sodišče Evropskih skupnosti.
4. Svet guvernerjev soglasno sprejme Statut odbora za pritožbe.
Statut odbora za pritožbe določa število članov odbora, postopek za njihovo imenovanje s strani sveta guvernerjev, trajanje njihovega mandata in finančna pravila, ki se zanje uporabljajo. Statut natančno določa način delovanja odbora.
5. Odbor za pritožbe sprejme svoj poslovnik, ki vsebuje vse določbe, potrebne za uporabo statuta.
Za sprejetje poslovnika je potrebna soglasna odobritev sveta guvernerjev.
6. Sodbe odbora za pritožbe so zavezujoče za stranke in, če jih te ne izvajajo, izvršljive preko pristojnih organov držav članic v skladu z njihovimi nacionalnimi predpisi.
7. Drugi spori, v katerih so šole stranka, so v nacionalni pristojnosti. Ta člen zlasti ne vpliva na pristojnost nacionalnih sodišč v zvezi s civilnopravno in kazensko odgovornostjo.“
20 Člen 31(4) Konvencije o Statutu Evropskih šol določa:
„Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da se Konvencija spremeni. V ta namen svojo zahtevo notificira luksemburški vladi. Luksemburška vlada skupaj s pogodbenico, ki predseduje Svetu Evropskih skupnosti, sprejme potrebne ukrepe za sklic medvladne konference.“
Splošni pravilnik evropskih šol
21 Člen 61(A)(1) splošnega pravilnika evropskih šol v različici št. 2014-03-D-14-fr-11, ki se uporablja za dejansko stanje v sporu o glavni stvari (v nadaljevanju: splošni pravilnik iz leta 2014), določa, da v sekundarnem izobraževanju o napredovanju v višji razred ob koncu šolskega leta odloča pristojni učiteljski zbor.
22 Člen 62 splošnega pravilnika iz leta 2014, naslovljen „Pritožbe zoper sklepe o ponavljanju razreda“, določa:
„1. Zoper sklepe učiteljskega zbora se lahko zakoniti zastopniki učencev pritožijo le v primeru formalnih napak ali novih dejstev, ki jih glavni tajnik kot take potrdi na podlagi spisa, ki ga predložijo šola in zakoniti zastopniki učenca.
Formalna napaka pomeni vsako kršitev pravnega pravila v zvezi s postopkom za napredovanje v višji razred, ki je takšna, da bi bil sklep učiteljskega zbora drugačen, če je ne bi bilo.
Nezagotovitev pomoči v obliki vključitve učenca v programe učne pomoči ni formalna napaka, razen če se dokaže, da so učenec ali njegovi zakoniti zastopniki zahtevali tako pomoč in jo je šola neupravičeno zavrnila.
Praktično ureditev opravljanja izpitov določijo šole in je ni mogoče šteti za formalno napako.
Novo dejstvo pomeni vsak element, s katerim učiteljski zbor ni bil seznanjen, ker je bil v času njegovega odločanja neznan vsem – učiteljem, staršem, učencu – in ki bi lahko vplival na to, kako bo odločil. Dejstvo, ki je bilo staršem znano, učiteljski zbor pa z njim ni bil seznanjen, se ne more šteti za nov element v smislu te določbe.
Ocenjevanje sposobnosti učencev, dodelitev ocene za sestavek ali delo med šolskim letom in presoja posebnih okoliščin iz člena 61, B-5, so v izključni pristojnosti učiteljskega zbora. Zoper njih se ni mogoče pritožiti.
2. Rok za vložitev pritožbe pri glavnem tajniku je sedem koledarskih dni od konca šolskega leta. […]
[…]
Glavni tajnik (ali po pooblastilu namestnik glavnega tajnika) mora o pritožbi odločiti pred 31. avgustom. Uporabljata se člena 66 in 67 tega pravilnika. Če se izkaže, da je pritožba dopustna in utemeljena, učiteljski zbor o zadevi ponovno odloča.
Zoper novi sklep je prav tako mogoče vložiti upravno pritožbo pri glavnem tajniku […].“
23 Člen 66 splošnega pravilnika iz leta 2014, naslovljen „Upravne pritožbe“, določa:
„1. Zoper sklepe iz členov […] 62 je mogoče vložiti upravno pritožbo pod pogoji, določenimi v tem členu. […]
[…]
5. Sklep glavnega tajnika, s katerim je bilo odločeno o upravni pritožbi, se vroči pritožnikom […]“.
24 Člen 67 splošnega pravilnika iz leta 2014, naslovljen „Pravno sredstvo v upravnem sporu“, določa:
„1. Zoper eksplicitne ali implicitne upravne sklepe, sprejete na podlagi pritožb iz prejšnjega člena, lahko zakoniti zastopniki učencev, na katere sporni sklep neposredno vpliva, vložijo pravno sredstvo v upravnem sporu pri odboru za pritožbe iz člena 27 [Konvencije o Statutu Evropskih šol].
[…]
4. Pravno sredstvo v upravnem sporu je treba vložiti v dveh tednih od vročitve ali objave izpodbijanega sklepa, sicer je nedopustno […]
5. Pravna sredstva iz tega člena se vložijo in o njih se odloča v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku odbora za pritožbe.
6. Odbor za pritožbe mora odločiti v šestih mesecih od prejema pravnega sredstva, kar ne vpliva na uporabo členov 16, 34 in 35 poslovnika odbora evropskih šol za pritožbe, ki določajo možnost vložitve predloga za izdajo začasne odredbe.“
25 Možnost, da se pri odboru za pritožbe vloži pravno sredstvo zoper sklep glavnega tajnika, s katerim je bilo odločeno o pritožbi zoper sklep učiteljskega zbora o ponavljanju, je bila uvedena s splošnim pravilnikom evropskih šol v različici št. 2004-D-6010-fr-5, ki je začela veljati 2. februarja 2005 (v nadaljevanju: splošni pravilnik iz leta 2005). Splošni pravilnik evropskih šol pred tem ni določal takega pravnega sredstva pred odborom za pritožbe, zakoniti zastopniki učenca pa so imeli na voljo le upravno pritožbo.
Italijansko pravo
26 Člen 41 codice di procedura civile (zakonik o civilnem postopku) določa:
„Dokler o zadevi ni vsebinsko odločeno na prvi stopnji, lahko vsaka stranka pri združenem senatu [Corte suprema di cassazione (kasacijsko sodišče, Italija)] predlaga, da odloči o vprašanjih glede pristojnosti […]“.
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
27 PD in LC, katerih sin NG je bil takrat vključen v peti razred sekundarnega izobraževanja v Evropski šoli v Vareseju, je bil 25. junija 2020 vročen sklep pristojnega učiteljskega zbora, da NG ne napreduje v višji razred.
28 PD in LC sta 20. julija 2020 pri Tribunale amministrativo regionale per la Lombardia (deželno upravno sodišče za Lombardijo, Italija) vložila tožbo za odpravo tega sklepa.
29 To sodišče se je s sklepom z dne 9. septembra 2020 izreklo za pristojno za obravnavo te tožbe, ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, ki mu je bil predložen, da bi se NG pogojno dovolilo napredovanje v višji razred, in za vsebinsko obravnavo zadeve razpisalo obravnavo za 19. oktober 2021.
30 Evropska šola v Vareseju je 13. oktobra 2021 pri združenem senatu Corte suprema di cassazione (kasacijsko sodišče, Italija) na podlagi člena 41 zakonika o civilnem postopku vložila predlog za predhodno odločitev o vprašanju sodne pristojnosti, da bi se ugotovila nepristojnost italijanskih sodišč za odločanje o zadevnem sporu. Po navedbah te šole je na podlagi člena 27 Konvencije o Statutu evropskih šol v povezavi s členom 67(1) splošnega pravilnika evropskih šol iz leta 2014 za tak spor izključno pristojen odbor za pritožbe.
31 PD in LC ter državni tožilec pa menijo, da so za odločanje o navedenem sporu pristojna italijanska sodišča, saj je zlasti v skladu s členom 27 Konvencije o Statutu evropskih šol izključna sodna pristojnost odbora za pritožbe omejena na akte, ki posegajo v položaj in jih sprejme svet guvernerjev ali upravni odbor šole. Po mnenju teh strank iz postopka v glavni stvari bi zato razširitev pristojnosti tega odbora na akte, ki jih sprejme učiteljski zbor, pomenila spremembo Konvencije o Statutu evropskih šol, ki se lahko izvede le v skladu s postopkom iz člena 31(4) te konvencije.
32 PD in LC poleg tega menita, da člen 62(1), člen 66(1) in člen 67(1) splošnega pravilnika evropskih šol iz leta 2014 za zakonite zastopnike učenca določajo zgolj možnost, da vložijo pritožbo zoper sklep učiteljskega zbora pri glavnem tajniku, nato pa morebitno pravno sredstvo v upravnem sporu pri odboru za pritožbe. Tem zakonitim zastopnikom naj bi zato ostala možnost, da dajo prednost drugemu pravnemu sredstvu, in sicer s tem, da sklep učiteljskega zbora izpodbijajo neposredno pred pristojnim nacionalnim sodiščem.
33 Corte suprema di cassazione (kasacijsko sodišče), ki odloča o tem predhodnem vprašanju glede pristojnosti italijanskih sodišč, navaja, da je v sodbi z dne 15. marca 1999 (IT:CASS:1999:138CIV) v okoliščinah, ki so podobne okoliščinam, ki opredeljujejo spor, naveden v točki 28 obravnavane sodbe, odločilo v prid taki pristojnosti. Corte suprema di cassazione (kasacijsko sodišče) je v tej sodbi namreč razsodilo, da v skladu s členom 6, drugi odstavek, v povezavi s členom 27(1), (2) in (7) Konvencije o Statutu evropskih šol izključna pristojnost odbora za pritožbe zajema akte, ki posegajo v položaj in jih sprejme svet guvernerjev ali upravni odbor evropske šole, ne pa tudi aktov, ki jih sprejme učiteljski zbor take šole.
34 Vendar Corte suprema di cassazione (kasacijsko sodišče) navaja, da je, ko je odločilo tako, takrat veljavni splošni pravilnik evropskih šol zoper sklepe učiteljskega zbora, da učenec ne napreduje v višji razred, določal le omejeno pravno sredstvo znotraj evropskih šol, ki je bilo povsem upravne narave, in da še ni določal možnosti, da bi se zoper take sklepe vložilo pravno sredstvo v upravnem sporu pri odboru za pritožbe.
35 Po mnenju predložitvenega sodišča pa bi lahko dejstvo, da je bila medtem možnost takega pravnega sredstva v upravnem sporu določena s splošnim pravilnikom iz leta 2005 in nato potrjena v členu 67 splošnega pravilnika iz leta 2014, upravičilo, da se zdaj prizna izključna pristojnost odbora za pritožbe za odločanje v takih sporih.
36 Po mnenju tega sodišča se namreč zdi, da bi lahko taka rešitev izhajala na eni strani iz spoznanj iz sodbe z dne 11. marca 2015, Oberto in O’Leary (C‑464/13 in C‑465/13, v nadaljevanju: sodba Oberto in O’Leary, EU:C:2015:163), v kateri naj bi Sodišče na podlagi pravil Dunajske konvencije že priznalo, da je bila lahko odboru za pritožbe veljavno dodeljena izključna pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper akt ravnatelja evropske šole, ki je posegal v položaj učitelja na zadevni šoli.
37 V zvezi s tem naj bi se lahko izkazali za upoštevne tudi sklep Splošnega sodišča Evropske unije z dne 18. junija 2020, JT/Glavni tajnik evropskih šol in odbor evropskih šol za pritožbe (T‑42/20, EU:T:2020:278), ter različni dokumenti, ki jih je predložila Evropska šola v Vareseju, zlasti številni sklepi, s katerimi je odbor za pritožbe odločil v sporih, ki se nanašajo na sklepe učiteljskih zborov, da učenec v sekundarnem izobraževanju ne napreduje v višji razred, s čimer je ta odbor razvil ustaljeno sodno prakso, odkar mu je bila s splošnim pravilnikom iz leta 2005 podeljena pristojnost za odločanje o takih sporih.
38 Vendar predložitveno sodišče ob opozorilu, da se sodba Oberto in O’Leary nanaša na akt, ki ga je sprejel ravnatelj evropske šole, in sicer v zvezi z omejitvijo trajanja delovnega razmerja iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med evropsko šolo in učiteljem s krajšim delovnim časom, in da pristojnost odbora za pritožbe v zvezi s tem ni izhajala iz splošnega pravilnika evropskih šol, temveč iz statuta učiteljev s krajšim delovnim časom, meni, da zaradi razlik v dejanskem stanju, ki tako obstajajo med zadevo Oberto in O’Leary ter obravnavano zadevo, razlage člena 27(2) Konvencije o Statutu evropskih šol v obravnavani zadevi ni mogoče šteti za tako očitno, da ne dopušča razumnega dvoma.
39 V teh okoliščinah je Corte suprema di cassazione (kasacijsko sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je treba člen 27(2), prvi pododstavek, prvi stavek, Konvencije o Statutu evropskih šol razlagati tako, da ima odbor za pritožbe iz te konvencije – ko so izčrpane upravne poti iz splošnega pravilnika evropskih šol – izključno pristojnost na prvi in končni stopnji za odločanje o sporih, ki se nanašajo na sklep o ponavljanju razreda, ki ga v zvezi z učencem v sekundarnem izobraževanju sprejme učiteljski zbor?“
Predlog za uporabo hitrega postopka
40 Predložitveno sodišče je predlagalo, naj se ta predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po hitrem postopku na podlagi člena 105 Poslovnika Sodišča. To sodišče v utemeljitev svojega predloga trdi, da je uporaba tega postopka utemeljena tako z nujnostjo čim hitrejše razjasnitve položaja zadevnega učenca glede šole kot tudi s pomembnostjo – in sicer za vse pogodbenice Konvencije o Statutu evropskih šol – tega, da se pojasni obseg pristojnosti odbora za pritožbe v zvezi s spori, kakršen je ta v postopku v glavni stvari.
41 Člen 105(1) Poslovnika določa, da če je treba zadevo zaradi njene narave obravnavati v kar najkrajšem času, lahko predsednik Sodišča na predlog predložitvenega sodišča ali izjemoma po uradni dolžnosti po opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca odloči, da se predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po hitrem postopku.
42 Opozoriti je treba, da je tak hitri postopek postopkovni instrument, namenjen odzivu na položaj izjemne nujnosti (sodba z dne 21. decembra 2021, Randstad Italia, C‑497/20, EU:C:2021:1037, točka 37 in navedena sodna praksa).
43 V obravnavanem primeru je predsednik Sodišča 21. julija 2022 odločil, da se predlogu iz točke 40 te sodbe ne ugodi.
44 V zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča izhaja, da zgolj s – sicer legitimnim – interesom posameznikov, da se čim prej določi obseg pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije, ni mogoče dokazati obstoja izjemne okoliščine v smislu člena 105(1) Poslovnika Sodišča (sklep predsednika Sodišča z dne 28. novembra 2013, Sähköalojen ammattiliitto, C‑396/13, EU:C:2013:811, točka 16 in navedena sodna praksa).
45 V obravnavanem primeru in, natančneje, v zvezi s položajem zadevnega učenca je treba na eni strani navesti, da je iz navedb v predložitveni odločbi razvidno, da je Tribunale amministrativo regionale per la Lombardia (deželno upravno sodišče za Lombardijo) 9. septembra 2020 odredilo, da se temu učencu pogojno dovoli napredovanje v višji razred za šolsko leto 2020/2021. Na drugi strani je bil Sodišču ta predlog za sprejetje predhodne odločbe predložen šele 28. junija 2022, tako da bi vsekakor lahko imel pričakovani odgovor Sodišča morebitne konkretne posledice za potek šolanja navedenega učenca šele najhitreje v šolskem letu 2022/2023. V takih okoliščinah ni mogoče ugotoviti obstoja položaja izjemne nujnosti v smislu sodne prakse, na katero je bilo opozorjeno v točki 42 te sodbe.
46 Poleg tega, ne glede na to, kako legitimen je domnevni interes pogodbenic Konvencije o Statutu evropskih šol, da se čim prej pojasni vprašanje glede razlage, ki je bilo postavljeno v tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe, z njim očitno ni mogoče dokazati obstoja izjemne okoliščine v smislu člena 105(1) Poslovnika Sodišča.
Vprašanje za predhodno odločanje
47 Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba povezane določbe člena 27(2) Konvencije o Statutu Evropskih šol in členov 61, 62, 66 in 67 splošnega pravilnika iz leta 2014 razlagati tako, da ima odbor za pritožbe izključno pristojnost na prvi in končni stopnji – ko so izčrpane upravne poti, določene s tem splošnim pravilnikom – za odločanje o vsakem sporu, ki se nanaša na zakonitost sklepa učiteljskega zbora evropske šole, da učenec ne napreduje v višji razred sekundarnega izobraževanja.
Pristojnost Sodišča
48 PD in LC sta na obravnavi izrazila dvome o pristojnosti Sodišča za predhodno odločanje v okviru te zadeve, pri čemer sta v bistvu trdila, da se lahko Sodišče v skladu s členom 26 Konvencije o Statutu Evropskih šol izreče o vprašanjih v zvezi z razlago te konvencije le, če mu je predložen spor o taki razlagi ali o uporabi navedene konvencije, ki poteka med pogodbenicami te konvencije in ki ga ni rešil svet guvernerjev.
49 Vendar, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 33 in 34 sklepnih predlogov, okoliščina, da je bil tak poseben sodni mehanizem tako uveden, da se omogoči predložitev takih sporov med pogodbenicami Konvencije o Statutu Evropskih šol Sodišču, ne more vplivati na obseg pristojnosti, ki jo ima to sodišče, med drugim na podlagi samih Pogodb, za odločanje v skladu z določbami člena 267 PDEU o razlagi teh pogodb in aktov institucij, kadar se tako vprašanje, kot v postopku v glavni stvari, postavi pred sodiščem države članice ter to sodišče meni, da je za izdajo sodbe potrebna odločitev o tem vprašanju, in Sodišču predlaga, naj o tem vprašanju odloči.
50 V zvezi s tem je Sodišče poleg tega že razsodilo, da je mednarodni sporazum, kot je Konvencija o Statutu Evropskih šol, ki sta jo na podlagi člena 235 ES (postal člen 308 ES, zdaj člen 352 PDEU) sklenili Evropski skupnosti, ki sta bili za to pooblaščeni s sklepoma 94/557 in 94/558, za Evropsko unijo akt, ki ga je sprejela institucija Unije, v smislu člena 267, prvi odstavek, točka (b), PDEU. Določbe takega sporazuma so torej od začetka njegove veljavnosti sestavni del pravnega reda Unije, tako da je Sodišče pristojno za predhodno odločanje o razlagi navedenega sporazuma in aktov, sprejetih na njegovi podlagi (glej v tem smislu sodbo Oberto in O’Leary, točke od 29 do 31 ter navedena sodna praksa), to je aktov med katere spada tudi splošni pravilnik iz leta 2014.
51 Sodišče je zato pristojno za predhodno odločanje o razlagi te konvencije in tega pravilnika.
Vsebinska presoja
52 Najprej je treba opozoriti, da je sistem evropskih šol sistem posebne vrste, ki z mednarodnim sporazumom pomeni obliko sodelovanja med državami članicami ter med njimi in Unijo (sodba Oberto in O’Leary, točka 32 in navedena sodna praksa).
53 Iz sodne prakse je tudi razvidno, da so evropske šole mednarodna organizacija, ki je kljub funkcionalnim vezem z Unijo formalno ločena od nje in njenih držav članic (sodba Oberto in O’Leary, točka 33 in navedena sodna praksa).
54 Zato je, čeprav je Konvencija o Statutu evropskih šol, kar zadeva Unijo in kot je bilo opozorjeno v točki 50 te sodbe, akt institucije Unije v smislu člena 267, prvi odstavek, točka (b), PDEU, zanjo velja tudi mednarodno pravo, oziroma kar natančneje zadeva njeno razlago, mednarodno pogodbeno pravo (sodba Oberto in O’Leary, točka 34 in navedena sodna praksa).
55 Mednarodno pogodbeno pravo je bilo v bistvenem kodificirano z Dunajsko konvencijo. V skladu s členom 1 te konvencije se ta uporablja za mednarodne pogodbe med državami. Vendar v skladu s členom 3(b) navedene konvencije dejstvo, da se ta konvencija ne uporablja za mednarodne sporazume, sklenjene med državami in drugimi subjekti mednarodnega prava, ne vpliva na uporabo vseh pravil, navedenih v Dunajski konvenciji in ki bi za te sporazume veljala v skladu z mednarodnim pravom ne glede na to konvencijo (sodba Oberto in O’Leary, točka 35).
56 Iz tega sledi, da se pravila Dunajske konvencije uporabljajo za sporazume, sklenjene med državami članicami in mednarodno organizacijo, kot je Konvencija o Statutu evropskih šol, če ta pravila izvirajo iz običajnega mednarodnega prava. Zadnjenavedeno konvencijo je treba zato razlagati v skladu s temi pravili, posebej v skladu s pravili iz člena 31 Dunajske konvencije, ki odraža običajno mednarodno pravo (glej v tem smislu sodbo Oberto in O’Leary, točki 36 in 37 ter navedena sodna praksa).
57 V obravnavanem primeru je treba na eni strani opozoriti, da ima odbor za pritožbe v skladu s členom 27(2), prvi pododstavek, Konvencije o Statutu evropskih šol, ko so izčrpane vse upravne poti, izključno pristojnost na prvi in končni stopnji v kakršnih koli sporih glede uporabe te konvencije za vse osebe, ki jih zajema, razen upravnega in pomožnega osebja, in glede zakonitosti katerega koli akta, ki temelji na navedeni konvenciji ali na pravilniku, ki je na njej zasnovan, in škoduje takim osebam s strani sveta guvernerjev ali upravnega odbora šole pri izvajanju njihovih pooblastil, kakor jih določa ta konvencija. V zvezi s tem člen 27(2), drugi pododstavek, Konvencije o Statutu evropskih šol poleg tega določa, da se pogoji in podrobna pravila v zvezi s postopki, začetimi pred odborom za pritožbe, določijo, kakor je to ustrezno, s pravilnikom o delu učnega osebja ali s pogoji za zaposlitev učiteljev s krajšim delovnim časom ali s splošnim pravilnikom evropskih šol.
58 Na drugi strani iz povezanih določb člena 61(A)(1), člena 62(1) in (2), člena 66(1) in (5) ter člena 67(1) splošnega pravilnika iz leta 2014 izhaja, da lahko zakoniti zastopniki učencev zoper sklepe o napredovanju v višji razred sekundarnega izobraževanja, ki jih sprejme pristojni učiteljski zbor evropske šole, vložijo upravno pritožbo le v primeru formalnih napak ali novih dejstev, ki jih kot take potrdi glavni tajnik, in da se lahko, če je glavni tajnik tako pritožbo zavrnil, zoper ta sklep o zavrnitvi vloži pravno sredstvo v upravnem sporu pri odboru za pritožbe.
59 V zvezi z obsegom teh določb splošnega pravilnika iz leta 2014 je treba najprej pojasniti, da nasprotno od tega, kar sta trdila PD in LC, navedenih določb ni mogoče razlagati tako, da bi upravna pritožba, ki ji po potrebi sledi pravno sredstvo v upravnem sporu pred odborom za pritožbe, ki tako izhajata iz teh določb, soobstajala z drugim razpoložljivim pravnim sredstvom, pri katerem bi šlo za to, da bi pravni zastopniki zadevnega učenca neposredno pri nacionalnih sodiščih vložili tožbo zoper sklep učiteljskega zbora, da ta učenec ne napreduje v višji razred sekundarnega izobraževanja.
60 V skladu z besedilom člena 62(1) splošnega pravilnika iz leta 2014 „se lahko“ namreč zoper zadevne sklepe „pritož[i] le v primeru formalnih napak ali novih dejstev, ki jih glavni tajnik kot take potrdi“, kar potrjuje, da je edini način, na katerega lahko zakoniti zastopniki učenca tak sklep izpodbijajo, ta, da najprej pri glavnem tajniku vložijo tako določeno upravno pritožbo, pri čemer je v tej fazi izključeno vsakršno pravno sredstvo v upravnem sporu, ki bi se nanašalo neposredno zoper navedeni sklep.
61 Kot poleg tega izhaja iz povezanih določb člena 27(2), prvi pododstavek, Konvencije o Statutu evropskih šol, člena 66(1) in (5) ter člena 67(1) splošnega pravilnika iz leta 2014, je zoper sklep, ki ga je glavni tajnik sprejel po vložitvi take upravne pritožbe, mogoče vložiti pravno sredstvo v upravnem sporu le pri odboru za pritožbe, ki ima v takem primeru izključno sodno pristojnost na prvi in končni stopnji za preučitev zakonitosti tega sklepa in sklepa učiteljskega zbora, da zadevni učenec ne napreduje v višji razred. V zvezi s tem je treba navesti tudi, da člen 27(6) Konvencije o Statutu evropskih šol natančneje določa, da so sodbe odbora za pritožbe za stranke zavezujoče in da so po potrebi izvršljive preko pristojnih organov držav članic, kar prav tako potrjuje, da navedeni organi ne morejo posegati na področje po naravi izključnih pristojnosti, ki so podeljene odboru za pritožbe.
62 Ob upoštevanju teh uvodnih pojasnil in glede vprašanja, ali je treba člen 27(2), prvi pododstavek, Konvencije o Statutu evropskih šol razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se odboru za pritožbe podeli izključna pristojnost, kakršna tako izhaja iz določb splošnega pravilnika iz leta 2014, navedenih v točki 58 te sodbe, je treba najprej navesti, da je pogoj iz navedenega člena 27(2), prvi pododstavek, v skladu s katerim se morajo spori, ki se predložijo odboru za pritožbe, nanašati na uporabo splošnega pravilnika za „osebe, ki jih zajema“, v obravnavanem primeru izpolnjen.
63 Ni namreč dvoma, da v tako kategorijo oseb spadajo učenci evropskih šol, ki so glavni upravičenci izobraževalnega sistema in izobraževalnih struktur, vzpostavljenih s Konvencijo o Statutu evropskih šol. V prvi uvodni izjavi te konvencije je v zvezi s tem poudarjeno, da so bile evropske šole ustanovljene za skupno izobraževanje otrok osebja Evropskih skupnosti zaradi zagotovitve ustreznega delovanja evropskih institucij. Poleg tega so ti učenci izrecno navedeni v številnih določbah Konvencije o Statutu evropskih šol, med drugim v členu 11, točka 3, te konvencije, v skladu s katerim mora svet guvernerjev določiti pravila za napredovanje učencev v višji razred ali v sekundarno izobraževanje.
64 Dalje, v zvezi s pogojem, ki je določen tudi v členu 27(2), prvi pododstavek, Konvencije o Statutu evropskih šol in v skladu s katerim mora biti pravno sredstvo vloženo zoper „akt, ki temelji na tej konvenciji, ali glede pravilnika [na tej konvenciji ali na pravilniku], ki je na njej zasnovan, in škoduje“, je na eni strani iz sodne prakse razvidno, da je treba ta pojem „akt, ki škoduje“ razlagati široko, in sicer tako, da pomeni vsak akt, ki lahko neposredno vpliva na določen pravni položaj (glej v tem smislu sodbo Oberto in O’Leary, točki 49 in 53). To pa očitno velja za sklep, s katerim se učencu zavrne pravica do napredovanja v višji razred.
65 Na drugi strani ni sporno, da sklepe o napredovanju v višji razred sekundarnega izobraževanja sprejme pristojni učiteljski zbor na podlagi člena 61(A)(1) splošnega pravilnika iz leta 2014, to je na podlagi določbe, ki jo je svet guvernerjev sprejel na podlagi člena 10, prvi in drugi odstavek, v povezavi s členom 11, točki 3 in 4, Konvencije o Statutu evropskih šol. Sklep učiteljskega zbora, s katerim se ne dovoli tako napredovanje, je torej akt, „ki temelji na [Konvenciji o Statutu evropskih šol], ali glede pravilnika [na Konvenciji o Statutu evropskih šol ali na pravilniku], ki je na njej zasnovan“, v smislu člena 27(2), prvi pododstavek, te konvencije.
66 Nazadnje, v zvezi s pogojem iz tega člena 27(2), prvi pododstavek, v skladu s katerim mora akte, ki posegajo v položaj in zoper katere se lahko vloži pravno sredstvo pri odboru za pritožbe, v zvezi z zadevnimi osebami sprejeti „odbor[…] [svet] guvernerjev [ali] upravn[i] odbor[…] šole“, je Sodišče na podlagi pravil razlage iz člena 31 Dunajske konvencije v točki 58 sodbe Oberto in O’Leary že pojasnilo, da aktov ravnatelja evropske šole le na podlagi dejstva, da niso izrecno omenjeni v tej določbi, ni mogoče izključiti s področja uporabe navedene določbe.
67 V obravnavanem primeru je treba po analogiji s tem, kar je Sodišče tako presodilo v sodbi Oberto in O’Leary v zvezi s sklepi direktorja evropske šole, preveriti, ali pravila iz člena 31 Dunajske konvencije dopuščajo, da se člen 27(2), prvi pododstavek, Konvencije o Statutu evropskih šol razlaga tako, da ne nasprotuje temu, da ima odbor za pritožbe na podlagi določb splošnega pravilnika iz leta 2014, navedenih v točki 58 te sodbe, izključno pristojnost za odločanje o sklepih, da učenec evropske šole ne napreduje v višji razred, čeprav tega sklepa ni izdal svet guvernerjev ali upravni odbor te šole, temveč učiteljski zbor.
68 V zvezi s tem je treba glede člena 31(1) Dunajske konvencije opozoriti, da se v skladu s to določbo mednarodna pogodba razlaga v skladu z običajnim pomenom izrazov v mednarodni pogodbi v njihovem kontekstu ter glede na njen predmet in namen.
69 Glede – na prvem mestu – normativnega konteksta, v katerega se umešča izraz „akt[…] s strani odbora [sveta] guvernerjev [ali] upravnega odbora šole“ iz člena 27(2), prvi pododstavek, Konvencije o Statutu evropskih šol, je treba upoštevati, prvič, to, da se v skladu s členom 27(2), drugi pododstavek, te konvencije pogoji in podrobna pravila v zvezi s postopki, začetimi pred odborom za pritožbe, določijo, kakor je to ustrezno, med drugim s splošnim pravilnikom evropskih šol (glej v tem smislu sodbo Oberto in O’Leary, točka 59). V obravnavanem primeru so namreč pravila, s katerimi je odboru za pritožbe podeljena izključna sodna pristojnost, da po predhodnem izčrpanju predvidene upravne pritožbe odloča o pravnih sredstvih v upravnem sporu, ki se nanašajo na sklepe učiteljskega zbora, da učenec ne napreduje v višji razred, in pravila, s katerimi so določena podrobna pravila za ta pravna sredstva, vsebovana v splošnem pravilniku, to je v splošnem pravilniku iz leta 2014.
70 Drugič, kot je bilo že navedeno v točki 65 te sodbe, so tudi pravila, s katerimi je učiteljskemu zboru podeljena pristojnost za odločanje o napredovanju učencev v višji razred in s katerimi je urejeno tako napredovanje, vsebovana v splošnem pravilniku iz leta 2014 in jih je tako sprejel svet guvernerjev na podlagi pristojnosti, ki jih ima na podlagi določb člena 10, prvi in drugi odstavek, ter člena 11, točki 3 in 4, Konvencije o Statutu evropskih šol. Tako sicer akta iz postopka v glavni stvari, glede na to, da ga je sprejel učiteljski zbor, nedvomno ni sprejel neposredno svet guvernerjev, ga je pa ta učiteljski zbor sprejel na podlagi reguliranih pristojnosti, ki jih ima na podlagi akta, ki ga je sprejel svet guvernerjev.
71 Tretjič, izključna pristojnost, ki jo ima odbor za pritožbe na podlagi člena 67 splošnega pravilnika iz leta 2014, se nanaša predvsem na sklep, s katerim je glavni tajnik odločil o pritožbi, ki sta jo pravna zastopnika zadevnega učenca vložila zoper sklep učiteljskega sveta, da ta učenec ne napreduje v višji razred. Kot izhaja iz člena 7, prvi odstavek, točka 2, člena 12, točka 2, in člena 14 Konvencije o Statutu evropskih šol, pa je glavni tajnik skupni organ vseh evropskih šol, ki ga imenuje svet guvernerjev, ki je pooblaščen za zastopanje tega sveta in ki je odgovoren temu svetu. Iz tega izhaja, da se lahko akti tega glavnega tajnika in fine pripišejo navedenemu svetu. To velja zlasti, kadar glavni tajnik te sklepe sprejme na podlagi pooblastila tega sveta, kot je pooblastilo, ki izhaja iz člena 62 splošnega pravilnika iz leta 2014.
72 Kar zadeva – na drugem mestu – cilje, ki jim sledi Konvencija o Statutu evropskih šol, so bile evropske šole, kot je razvidno iz prve uvodne izjave te konvencije, ustanovljene za zagotovitev „skupn[ega] izobraževanj[a] otrok osebja Evropskih skupnosti“ Unije, in to zaradi „ustreznega delovanja […] institucij“ Unije.
73 Kot pa je generalni pravobranilec navedel v točkah 73 in 75 sklepnih predlogov, lahko to, da se pri enem samem specializiranem sodišču, ki je del mednarodne organizacije, ki jo sestavljajo evropske šole, osredotoči sodni nadzor nad akti učiteljskih zborov, ki se nanašajo na napredovanje učencev teh šol v višji razred, prispeva k enotnosti postopkovnega pristopa in pristopa sodne prakse ter k uresničevanju takega cilja skupnega izobraževanja na isti ravni pod enakovrednimi pogoji v vseh navedenih šolah.
74 Zato iz preudarkov, navedenih v točkah od 69 do 73 te sodbe, izhaja, da čeprav akti učiteljskih zborov niso izrecno navedeni v členu 27(2), prvi pododstavek, Konvencije o Statutu evropskih šol, normativni kontekst, v katerega se umešča ta določba, in cilji, ki jim sledi Konvencija o Statutu evropskih šol, omogočajo ugotovitev, da razširitev pristojnosti na odbor za pritožbe z določbami splošnega pravilnika iz leta 2014, navedenimi v točki 58 te sodbe, ni v nasprotju s to določbo Konvencije o Statutu evropskih šol.
75 V zvezi s členom 31(3)(a) in (b) Dunajske konvencije je treba opozoriti, da iz njega izhaja, da je treba pri razlagi mednarodne pogodbe skupaj s kontekstom na eni strani upoštevati vsak poznejši dogovor med pogodbenicami glede razlage mednarodne pogodbe ali uporabe njenih določb ter na drugi strani vsako poznejšo dejansko uporabo te mednarodne pogodbe, na podlagi katere nastane dogovor pogodbenic v zvezi z razlago navedene mednarodne pogodbe.
76 V zvezi s tem je imelo Sodišče že priložnost poudariti, da v mednarodnem pravu ni niti prepovedano niti neobičajno, da se določi možnost pogodbenic mednarodnega sporazuma, da sproti, ko se njihova skupna volja glede obsega tega sporazuma razvija, natančneje opredelijo njegovo razlago. Te podrobnejše opredelitve lahko podajo pogodbenice same ali pa organ, ki ga pogodbenice ustanovijo in mu podelijo pristojnost za odločanje, ki je zanje zavezujoča. Taki razlagalni akti imajo v takem primeru pravne učinke, ki izhajajo iz člena 31(3)(a) Dunajske konvencije (glej v tem smislu mnenje 1/17 (Sporazum CETA EU – Kanada) z dne 30. aprila 2019, EU:C:2019:341, točki 233 in 234).
77 Sodišče je poleg tega že razsodilo, da se je treba za določitev obsega izraza „akt[…], [sprejet] s strani odbora [sveta] guvernerjev [ali] upravnega odbora šole“, iz člena 27(2), prvi pododstavek, prvi stavek, Konvencije o Statutu Evropskih šol v skladu s členom 31(3)(b) Dunajske konvencije med drugim sklicevati na vsako poznejšo dejansko uporabo te konvencije (glej v tem smislu sodbo Oberto in O’Leary, točki 60 in 62).
78 V obravnavanem primeru pa je treba poudariti, prvič, da – kot izhaja iz člena 8(1) Konvencije o Statutu evropskih šol – svet guvernerjev sestavljajo „predstavnik ali predstavniki na ministrski ravni vsake države članice [Unije], pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade svoje države članice“, in član Evropske komisije.
79 Iz tega sledi, da so določbe splošnega pravilnika iz leta 2014, zlasti členi 62, 66 in 67 tega splošnega pravilnika, s katerimi je bila na eni strani uvedena možnost vložitve upravne pritožbe pri glavnem tajniku zoper sklepe učiteljskega zbora, da učenec ne napreduje v višji razred sekundarnega izobraževanja, in na drugi strani odboru za pritožbe podeljena izključna sodna pristojnost za odločanje o pravnem sredstvu v upravnem sporu zoper sklep, ki ga je glavni tajnik sprejel po vložitvi take upravne pritožbe, sprejeli ustrezno potrjeni predstavniki navedenih držav članic in Unije, pooblaščeni za prevzemanje obveznosti v imenu teh držav članic in Unije.
80 Drugič, čeprav je s členom 26 Konvencije o Statutu evropskih šol Sodišču podeljena pristojnost za odločanje o sporih med pogodbenicami v zvezi z razlago in uporabo te konvencije, ki jih ne reši svet guvernerjev, sprejetje členov 62, 66 in 67 splošnega pravilnika iz leta 2014 in pred tem sprejetje ustreznih določb splošnega pravilnika iz leta 2005 nista povzročili, da bi te pogodbenice Sodišču predložile katero koli zadevo, da bi taki sprejetji preprečile ali postavile pod vprašaj. Tako samo sprejetje teh določb splošnega pravilnika iz leta 2014 s strani pogodbenic Konvencije o Statutu evropskih šol, združenih v svetu guvernerjev, očitno kaže na soglasje med temi pogodbenicami glede uporabe in razlage določb Konvencije o Statutu evropskih šol pri sprejetju navedenih določb splošnega pravilnika iz leta 2014.
81 Poleg tega navedene pogodbenice niso niti izpodbijale niti postavile pod vprašaj – po potrebi z uporabo za to določenega mehanizma iz člena 26 Konvencije o Statutu evropskih šol – poznejše sistematične uporabe določb členov 62, 66 in 67 splošnega pravilnika iz leta 2014 in podobnih določb, ki so bile prej vsebovane v splošnem pravilniku iz leta 2005, na eni strani s strani glavnega tajnika, ki je odločal o upravnih pritožbah zoper sklepe učiteljskega zbora, da učenec ne napreduje v višji razred sekundarnega izobraževanja, in na drugi strani s strani odbora za pritožbe, ki je odločal o pravnih sredstvih v upravnem sporu zoper sklepe glavnega tajnika in ki je sistematično izvrševal sodno pristojnost, ki mu je podeljena s členom 67 splošnega pravilnika iz leta 2014.
82 V teh okoliščinah je mogoče s tem, da je svet guvernerjev sprejel člene 62, 66 in 67 splošnega pravilnika 2014 in pred tem podobne določbe v splošnem pravilniku iz leta 2005, ter s tem, da sta tako glavni tajnik kot tudi odbor za pritožbe te določbe od takrat brez prekinitve uporabljala, ne da bi pogodbenice Konvencije o Statutu evropskih šol to sprejetje in uporabo izpodbijale, potrditi obstoj, če že ne poznejšega dogovora med temi pogodbenicami glede razlage navedene konvencije in glede uporabe njenih določb v smislu člena 31(3)(a) Dunajske konvencije, pa vsaj dejanske uporabe, na podlagi katere nastane dogovor pogodbenic v zvezi z razlago v smislu člena 31(3)(b) Dunajske konvencije. To, da pogodbenice Konvencije o Statutu evropskih šol take neprekinjene uporabe niso izpodbijale, je treba namreč šteti za ravnanje teh pogodbenic, ki odraža njihovo tiho privolitev v navedeno uporabo, in torej za tako dejansko uporabo.
83 Tak dogovor in/ali taka dejanska uporaba pa lahko imata prednost pred besedilom člena 27(2), prvi pododstavek, prvi stavek, Konvencije o Statutu evropskih šol. Iz tega sledi, da je treba to določbo razumeti tako, da ne nasprotuje temu, da se za sklepe učiteljskega zbora evropskih šol, da učenec ne napreduje v višji razred, načeloma šteje, da spadajo na področje uporabe navedene določbe (glej v tem smislu sodbo Oberto in O’Leary, točke od 65 do 67).
84 Iz vsega navedenega izhaja, da ima odbor za pritožbe na podlagi člena 67(1) splošnega pravilnika iz leta 2014 izključno pristojnost na prvi in končni stopnji – ko so izčrpane upravne poti, določene s členom 62(1) tega pravilnika – za odločanje o sporih, ki se nanašajo na sklepe učiteljskega zbora evropske šole, da učenec ne napreduje v višji razred sekundarnega izobraževanja, in da taka izključna pristojnost ni v nasprotju s členom 27(2) Konvencije o Statutu evropskih šol.
85 Pojasniti je treba še, da nasprotno od tega, kar sta trdila PD in LC, taka razlaga upoštevnih določb Konvencije o Statutu evropskih šol in splošnega pravilnika iz leta 2014 ne posega v pravico zadevnih oseb do učinkovitega sodnega varstva.
86 V zvezi s tem je iz točk 52 in 72 te sodbe razvidno, da je sistem evropskih šol sistem posebne vrste, uveden z mednarodnim sporazumom, ki izhaja iz zavez, ki so jih sprejele Unija in njene države članice, in katerega razlog za obstoj je želja teh pogodbenic, da zagotovijo ustrezno delovanje institucij Unije. Sistem evropskih šol je tako, čeprav gre pri njem za mednarodno organizacijo, ki je ločena od Unije, na funkcionalni ravni zelo tesno povezan z Unijo, kot je bilo na to opozorjeno v točki 53 te sodbe. V tretji in četrti uvodni izjavi sklepov 94/557 in 94/558 je poleg tega poudarjeno, da je bilo vodilo za to, da je Unija sklenila Konvencije o Statutu evropskih šol, med drugim okoliščina, da se je sodelovanje Unije pri izvajanju te konvencije z izvrševanjem pooblastil, določenih z navedeno konvencijo in s tistimi prihodnjimi akti, ki bi lahko bili sprejeti v skladu s pogoji te konvencije, izkazalo za potrebno, da se zagotovi doseganje ciljev Unije.
87 Kot je Komisija trdila na obravnavi in kot je generalni pravobranilec navedel v točki 97 sklepnih predlogov, gre tako pri pravnem redu, vzpostavljenem s Pogodbama, s katerima je bila ustanovljena Unija, za skupek pravil mednarodnega pogodbenega prava, ki se lahko izkažejo za upoštevna za razlago Konvencije o Statutu evropskih šol, kot to izhaja iz člena 31(3)(c) Dunajske konvencije. Z zadnjenavedeno določbo, s katero je kodificirano običajno mednarodno pravo, je namreč določeno, da se pri razlagi mednarodne pogodbe skupaj s kontekstom upoštevajo ustrezna pravila mednarodnega prava, ki se lahko uporablja v odnosih med pogodbenicami, med katerimi so tudi druge mednarodne pogodbe, ki so jih sklenile pogodbenice pogodbe, ki je predmet take razlage (ICJ, zadeva v zvezi z nekaterimi vprašanji glede medsebojne pravne pomoči v kazenskih zadevah (Džibuti proti Franciji), sodba z dne 4. junija 2008, Recueil 2008, stran 219, točke od 112 do 114). V obravnavani zadevi pa so Konvencijo o Statutu evropskih šol sklenile države članice Unije in Unija sama, pri čemer so prvonavedene pogodbenice Pogodb, s katerima je bila ustanovljena drugonavedena, obstoj, pravna osebnost in pristojnosti Unije pa izhajajo iz teh Pogodb.
88 V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da morajo biti mednarodni sporazumi, ki jih sklene Unija, popolnoma v skladu s Pogodbama in ustavnimi načeli, ki iz njiju izhajajo, med katerimi so tudi jamstva, določena z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) (glej v tem smislu mnenje 1/17 (Sporazum CETA EU – Kanada) z dne 30. aprila 2019, EU:C:2019:341, točki 165 in 167 ter navedena sodna praksa).
89 V zvezi s Konvencijo o Statutu evropskih šol med drugim iz preudarkov, navedenih v točkah od 86 do 88 te sodbe, izhaja, da je treba pri razlagi te konvencije uporabiti splošna načela prava Unije, hkrati pa morajo ta načela ustrezno upoštevati in spoštovati organi, ustanovljeni z navedeno konvencijo, kadar izvršujejo pristojnosti, ki izhajajo iz pravil, določenih s to konvencijo, in sprejemajo akte v skladu z njenimi določbami (glej v tem smislu sodbi z dne 14. junija 2011, Miles in drugi, C‑196/09, EU:C:2011:388, točka 43, in sodba Oberto in O’Leary, točka 74).
90 Kar zadeva, natančneje, načelo učinkovitega sodnega varstva, na katero se nanaša obravnavana zadeva, je to načelo v skladu z ustaljeno sodno prakso splošno načelo prava Unije, ki izhaja iz skupnih ustavnih tradicij držav članic, ki je bilo določeno v členih 6 in 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu, in ki je sedaj potrjeno v členu 47 Listine (sodba z dne 18. maja 2021, Asociaţia „Forumul Judecătorilor din România“ in drugi, C‑83/19, C‑127/19, C‑195/19, C‑291/19, C‑355/19 in C‑397/19, EU:C:2021:393, točka 190 in navedena sodna praksa).
91 Poleg tega je iz četrte uvodne izjave, peta alinea, Konvencije o Statutu evropskih šol razvidno, da je eden od ciljev te konvencije, da se zagotovi ustrezno pravno varstvo pred odločbami Sveta guvernerjev ali upravnih odborov evropskih šol, in da je bil tak cilj razlog za ustanovitev odbora za pritožbe (glej v tem smislu sodbo Oberto in O’Leary, točka 48).
92 V zvezi s tem je, najprej, glede samega odbora Evropskih šol za pritožbe Sodišče že presodilo, da ta organ izpolnjuje vse značilnosti, na podlagi katerih ga je mogoče opredeliti kot „sodišče“ v smislu člena 276 PDEU, zlasti to, da je bil organ ustanovljen z zakonom, da je stalen, da je njegova jurisdikcija obvezna, da je njegov postopek kontradiktoren, da uporablja pravna pravila in da je neodvisen, z izjemo dejavnika pripadanja eni od držav članic (sodba Oberto in O’Leary, točka 72 in navedena sodna praksa).
93 Dalje, v zvezi z okoliščino, da odbor za pritožbe odloča na prvi in končni stopnji, je treba opozoriti, da v skladu s členom 47 Listine načelo učinkovitega sodnega varstva ne zagotavlja pravice do dvostopenjskega sodnega varstva, ampak le pravico do dostopa do sodišča (sodba Oberto in O’Leary, točka 73 in navedena sodna praksa).
94 Nazadnje, v zvezi z obsegom sodne pristojnosti, ki je odboru za pritožbe podeljena v zvezi s sklepi učiteljskega zbora evropske šole, da učenec ne napreduje v višji razred, iz člena 62(1) splošnega pravilnika iz leta 2014 izhaja, da se lahko zakoniti zastopniki učencev pritožijo zoper take sklepe učiteljskega zbora le v primeru formalne napake ali novega dejstva, ki ju glavni tajnik potrdi na podlagi spisa, ki ga predložijo šola in zakoniti zastopniki učenca.
95 Iz te določbe izhaja, da „formalna napaka“ pomeni vsako kršitev pravnega pravila v zvezi s postopkom za napredovanje v višji razred, ki je takšna, da bi bil sklep učiteljskega zbora drugačen, če je ne bi bilo, pri čemer je v zvezi s tem natančneje določeno, da praktično ureditev opravljanja izpitov določijo šole in je ni mogoče šteti za formalno napako. Novo dejstvo pomeni vsak element, s katerim učiteljski zbor ni bil seznanjen, ker je bil v času njegovega odločanja neznan vsem – učiteljem, staršem, učencu – in ki bi lahko vplival na to, kako bo odločil, pri čemer se dejstvo, ki je bilo staršem znano, učiteljski zbor pa z njim ni bil seznanjen, ne more šteti za nov element v smislu navedene določbe.
96 Člen 62(1) splošnega pravilnika iz leta 2014 poleg tega v zadnjem pododstavku natančneje določa, da sta ocenjevanje sposobnosti učencev in dodelitev ocene za sestavek ali delo med šolskim letom v izključni pristojnosti učiteljskega zbora ter da zoper tako ocenjevanje ni pritožbe.
97 Kot je razvidno iz sklepov odbora za pritožbe, ki jih je predložila Evropska šola v Vareseju, določbe člena 62(1) splošnega pravilnika iz leta 2014, čeprav se nanašajo na upravno pritožbo, ki se lahko vloži pri glavnem tajniku, zato tudi omejujejo obseg sodne pristojnosti tega odbora v primeru pravnega sredstva, ki ga pravni zastopniki učenca vložijo zoper sklep glavnega tajnika, s katerim je bila zavrnjena upravna pritožba, ki je bila najprej vložena pri njem.
98 Pravno sredstvo, tudi če je tako omejeno, da bi se zlasti ohranila pedagoška diskrecijska pravica, ki jo mora nujno imeti kolegij učiteljev, ki je poučeval učenca, katerega napredovanje v višji razred je predmet presoje in odločitve tega kolegija, pa ne posega v načelo učinkovitega sodnega varstva, če „kršitev pravnega pravila v zvezi s postopkom za napredovanje v višji razred“ v smislu člena 62(1) splošnega pravilnika iz leta 2014 v širokem smislu pomeni kršitev katerega koli tako strogo postopkovnega kot tudi materialnega pravila, ki mora nujno veljati pri odločanju učiteljskih zborov. Kot je razvidno iz točke 89 te sodbe, med ta pravila spadajo tudi ustrezna splošna načela prava Unije, katerih spoštovanje mora zato zagotoviti odbor za pritožbe, kadar odloča o pravnem sredstvu, ki se nanaša na sklep učiteljskega zbora, da učenec ne napreduje v višji razred.
99 V zvezi z obsegom nadzora, ki ga izvede ta odbor za pritožbe nad obrazložitvijo takega sklepa učiteljskega zbora, načelo učinkovitega sodnega varstva tako med drugim zahteva, da brez poseganja v zgoraj navedeno široko diskrecijsko pravico, neločljivo povezano s funkcijo odločanja, ki je podeljena učiteljskemu zboru, tak nadzor zajema vsaj preverjanje neobstoja prekoračitve ali zlorabe pooblastil, napačne uporabe prava ali očitne napake pri presoji (glej v tem smislu sodbi z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča), C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18, EU:C:2019:982, točka 145, ter z dne 15. aprila 2021, FV/Svet, C‑875/19 P, EU:C:2021:283, točka 65 in navedena sodna praksa).
100 Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba povezane določbe člena 27(2) Konvencije o Statutu evropskih šol in členov 61, 62, 66 in 67 splošnega pravilnika iz leta 2014 razlagati tako, da ima odbor za pritožbe izključno pristojnost na prvi in končni stopnji – ko so izčrpane upravne poti, določene s tem splošnim pravilnikom – za odločanje o vsakem sporu, ki se nanaša na zakonitost sklepa učiteljskega zbora evropske šole, da učenec ne napreduje v višji razred sekundarnega izobraževanja.
Stroški
101 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
Povezane določbe člena 27(2) Konvencije o Statutu evropskih šol, sklenjene v Luxembourgu 21. junija 1994 med državami članicami in Evropskimi skupnostmi in členov 61, 62, 66 in 67 splošnega pravilnika evropskih šol v različici št. 2014-03-D-14-fr-11 je treba razlagati tako, da ima odbor za pritožbe izključno pristojnost na prvi in končni stopnji – ko so izčrpane upravne poti, določene s tem splošnim pravilnikom – za odločanje o vsakem sporu, ki se nanaša na zakonitost sklepa učiteljskega zbora evropske šole, da učenec ne napreduje v višji razred sekundarnega izobraževanja.
Podpisi