Zadeva T-423/09

Dashiqiao Sanqiang Refractory Materials Co. Ltd

proti

Svetu Evropske unije

„Damping – Uvoz določenih vrst magnezitne opeke s poreklom s Kitajske – Uredba, ki je bila sprejeta ob koncu vmesnega pregleda – Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno – Upoštevanje davka na dodano vrednost države izvora – Uporaba drugačne metode kot med prvotno preiskavo – Sprememba okoliščin – Člena 2(10)(b) in 11(9) Uredbe (ES) št. 384/96 (postala člena 2(10)(b) in 11(9) Uredbe (ES) št. 1225/2009)

Povzetek sodbe

1.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Postopek pregleda – Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno na podlagi „skupaj z davkom na dodano vrednost“

(uredbe Sveta št. 384/96, člena 2(10)(b) in 11(3), št. 1659/2005, št. 826/2009 in št. 1225/2009, člena 2(10)(b) in 11(3))

2.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno – Diskrecijska pravica institucij – Primerjava na isti trgovinski ravni

(uredbi Sveta št. 384/96, člena 1(2) in 2(10), in št. 1225/2009, člena 1(2) in 2(10))

3.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Postopek pregleda – Sprememba metode izračuna

(uredbi Sveta št. 384/96, členi 2(10), 11(9) in 17, in št. 1225/2009, členi 2(10), 11(9) in 17)

1.      Ker Svet z Uredbo št. 826/2009 o spremembi Uredbe št. 1659/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz določenih vrst magnezitne opeke s poreklom iz Ljudske republike Kitajske meni, da, v nasprotju s položajem med prvotno preiskavo, med postopkom delnega vmesnega pregleda protidampinškega ukrepa, opravljenega na podlagi člena 11(3) osnovne protidampinške uredbe št. 384/96 (postal člen 11(3) Uredbe št. 1225/2009), pogoji za prilagoditev normalne vrednosti in/ali izvozne cene v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe (postal člen 2(10)(b) Uredbe št. 1225/2009) niso izpolnjeni, tako da te določbe ni mogoče uporabiti, ni mogoče šteti, da je Svet v Uredbi št. 826/2009 z upoštevanjem davka na dodano vrednost v višini 17 % uporabil člen 2(10)(b) osnovne uredbe in tako izvedel prilagoditve normalne vrednosti in izvozne cene v smislu te določbe, da bi med njima ponovno vzpostavil simetrijo. Zato ni mogoče šteti, da je primerjalna metoda, ki se je uporabila v Uredbi št. 826/2009, ta, da sta se normalna vrednost in izvozna cena prilagodili v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe. Gre namreč za primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene „skupaj z davkom na dodano vrednost“ zgolj na podlagi splošne določbe člena 2(10), prvi in drugi stavek, osnovne uredbe (postal člen 2(10), prvi in drugi stavek, Uredbe št. 1225/2009).

(Glej točki 37 in 38.)

2.      Institucije imajo pri ukrepih trgovinske zaščite široko diskrecijsko pravico zaradi zapletenosti gospodarskih, političnih in pravnih razmer, ki jih morajo preučiti. Ta široka diskrecijska pravica se nanaša tudi na presojo dejstev, iz katerih izhaja, da je uporabljena primerjalna metoda poštena, saj je pojem poštenosti nedoločen in ga morajo z vsebino v vsakem posameznem primeru, ob upoštevanju ustreznega gospodarskega konteksta, napolniti institucije. Izbira med različnimi metodami izračuna stopnje dampinga in ocenitev normalne vrednosti izdelka zahtevata namreč presojo zapletenih gospodarskih razmer in tako mora biti sodni nadzor take presoje omejen na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil, pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ki se upošteva pri izpodbijani izbiri, neobstoja očitne napake pri presoji tega dejanskega stanja in neobstoja zlorabe pooblastil.

Poleg tega se lahko prilagoditev izvozne cene ali normalne vrednosti izvede le zato, da se upoštevajo razlike med dejavniki, ki vplivajo na cene in torej na njihovo primerljivost. To pomeni, da je namen prilagoditve ponovna vzpostavitev simetrije med normalno vrednostjo in izvozno ceno izdelka, tako da če je bila prilagoditev veljavno opravljena, to pomeni, da je bila z njo ponovno vzpostavljena simetrija med normalno vrednostjo in izvozno ceno. Nasprotno pa, če prilagoditev ni bila veljavno opravljena, to pomeni, da se je z njo ohranila ali celo nastala asimetrija med normalno vrednostjo in izvozno ceno.

Pojem simetrije med normalno vrednostjo in izvozno ceno je v okviru presoje poštenosti uporabljene primerjale metode tako ključni element, ki ustreza potrebi po vzpostavitvi primerljivosti cen v smislu člena 1(2) osnovne protidampinške uredbe št. 384/96 (postal člen 1(2) Uredbe št. 1225/2009). V skladu s členom 2(10), prvi, drugi in tretji stavek, navedene uredbe (postal člen 2(10), prvi, drugi in tretji stavek, Uredbe št. 1225/2009) se mora poštena primerjava med izvozno ceno in normalno vrednostjo izvesti na isti trgovinski ravni in glede na prodajo, opravljeno v čim bolj istem času, pri čemer se upoštevajo druge razlike, ki vplivajo na primerljivost cen, institucije pa lahko prilagoditve izvedejo le, kadar normalna vrednost in izvozna cena nimata primerljive osnove.

V teh okoliščinah Svet ne stori očitne napake pri presoji, če meni, da je primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno na podlagi „skupaj z davkom na dodano vrednost“ poštena primerjalna metoda, ker je ta primerjava opravljena ob spoštovanju zahteve po simetriji med normalno vrednostjo in izvozno ceno, na isti trgovinski ravni in glede na sočasno prodajo na domačem trgu in v izvozu, ki je v obeh primerih podvržena enakemu davku na dodano vrednost.

(Glej točke od 40 do 43 in 45.)

3.      Iz člena 11(9) osnovne protidampinške uredbe št. 384/96 (postal člen 11(9) Uredbe št. 1225/2009) izhaja, da morajo institucije pri pregledu protidampinškega ukrepa praviloma uporabiti isto metodo – vključno z metodo za primerjavo izvozne cene in normalne vrednosti v skladu s členom 2(10) navedene uredbe (postal člen 2(10) Uredbe št. 1225/2009) – kot pri prvotni preiskavi, na podlagi katere je bila protidampinška dajatev določena. Vendar pa ta določba določa izjemo, v skladu s katero lahko institucije uporabijo drugačno metodo kot pri prvotni preiskavi, toda le, če so se okoliščine spremenile.

Poleg tega se pojma „metoda“ in „prilagoditev“ ne ujemata. Toda tudi če bi se domnevalo, da je pojem „prilagoditev“ v smislu člena 2(10) osnovne uredbe mogoče enačiti s pojmom „metoda“ v smislu člena 11(9) te uredbe, ko institucije preprosto niso izvedle prilagoditve, ker naj v nasprotju s situacijo med prvotno preiskavo pogoji iz člena 2(10)(b) osnovne uredbe (postal člen 2(10)(b) Uredbe št. 1225/2009), ki omogočajo tako prilagoditev, med pregledom ne bi bili izpolnjeni, zgolj neizvedbe navedene prilagoditve ni mogoče šteti za spremembo metode v smislu člena 11(9) osnovne uredbe. V skladu s to določbo mora namreč zadevna metoda biti v skladu z določbami členov 2 in 17 (postal člen 17 Uredbe št. 1225/2009) te uredbe, katerih zahteve morajo biti spoštovane v vseh primerih. Če se tako med pregledom izkaže, da uporaba metode iz prvotne preiskave ni v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe, institucije te metode ne smejo več uporabiti, pa čeprav zaradi tega pride do „spremembe metode“ v ožjem smislu.

Kadar institucije v postopku pregleda ne morejo izvesti prilagoditve na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe, tako ne morejo biti na podlagi člena 11(9) te uredbe primorane, da to vendarle storijo, zgolj zato ker je bila taka prilagoditev izvedena med prvotno preiskavo.

Vsekakor, četudi bi domnevali, da je Svet med postopkom pregleda uporabil drugo metodo primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno zadevnih izdelkov kot pri prvotni preiskavi, ne stori očitne napake pri presoji, če dokaže, prvič, da so se med prvotno preiskavo in postopkom pregleda okoliščine spremenile in, drugič, da je ta sprememba taka, da upravičuje neizvedbo take prilagoditve.

(Glej točke 54, od 57 do 59, 62 in 65.)