SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 1. februarja 2012

Zadeva F‑123/10

Giovanni Bancale in Roberto Buccheri

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Notranji natečaji – Pogoji za pripustitev – Delovne izkušnje, pridobljene po diplomi – Diploma – Kvalifikacije, pridobljene pred diplomo – Enakovrednost“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo EASE v skladu z njenim členom 106a, s katero G. Bancale in R. Buccheri, začasna uslužbenca Komisije pri Evropskem uradu za boj proti goljufijam (OLAF), v bistvu predlagata razglasitev ničnosti odločb natečajne komisije notranjih natečajev COM/INT/OLAF/09/AD 8 in COM/INT/OLAF/09/AD 10, s katerima sta bili zavrnjeni njuni prijavi na ta natečaja.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeči stranki nosita vse stroške.

Povzetek

1.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Označitev predmeta spora

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35(1)(e))

2.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Odločba, sprejeta po ponovnem preizkusu prejšnje odločbe – Odločba, ki jo natečajna komisija sprejme po ponovnem preizkusu dokumentacije kandidata, ki ni bil pripuščen k natečaju

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90(2) in 91(1))

3.      Uradniki – Natečaj – Pogoji za pripustitev – Višje zahteve od zahtev, ki se v Kadrovskih predpisih uporabljajo za razvrstitev delovnih mest – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 5 in 29; Priloga III)

4.      Uradniki – Natečaj – Pogoji za pripustitev – Zahteva po določenem številu let delovnih izkušenj, pridobljenih po diplomi, s katero je mogoče pristopiti k natečaju – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 27, prvi odstavek, in 29(1))

1.      Na podlagi člena 35(1)(e) Poslovnika Sodišča za uslužbence mora tožba obsegati tožbene razloge ter dejanske in pravne trditve. Ti elementi morajo biti dovolj jasni in natančni, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Sodišču za uslužbence pa, da o tožbi po potrebi odloči brez drugih podatkov. Za zagotavljanje pravne varnosti in učinkovitega izvajanja sodne oblasti je za dopustnost tožbe potrebno, da so bistvene dejanske in pravne okoliščine, na katerih ta temelji, koherentno in razumljivo razvidne iz besedila same tožbe.

(Glej točko 38.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 15. februar 2011, AH proti Komisiji, F‑76/09, točka 29.

2.      Če kandidat na natečaju zahteva ponovni preizkus odločbe natečajne komisije, je ta odločba, ki jo ta komisija sprejme po ponovnem preizkusu položaja kandidata, akt, ki posega v njegov položaj.

(Glej točko 42.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 31. januar 2006, Giulietti proti Komisiji, T‑293/03, točka 27; 13. december 2006, Heus proti Komisiji, T‑173/05, točka 19.

3.      Določbe člena 5 Kadrovskih predpisov na splošno glede na vrsto nalog, katerim ustrezajo delovna mesta, opredeljujejo minimalne stopnje univerzitetne ali srednješolske izobrazbe in poklicnega usposabljanja, v nekaterih primerih celo delovnih izkušenj, ki se zahtevajo za vsako funkcionalno skupino in različne nazive, ter ne zadevajo pogojev za zaposlitev, ki so urejeni z določbami člena 29 in Priloge III h Kadrovskim predpisom. Iz tega sledi, da nič ne nasprotuje temu, da se lahko v obvestilu o natečaju za določena delovna mesta ali določene kategorije delovnih mest določijo pogoji, ki so strožji od minimalnih pogojev na podlagi razvrstitve delovnih mest, tako za zapolnitev določenega prostega delovnega mesta kot za sestavitev rezervnega seznama, da bi se zapolnila delovna mesta določene kategorije.

(Glej točko 52.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 16. marec 2005, Ricci proti Komisiji, T‑329/03, točka 70.

4.      Kadrovski predpisi priznavajo institucijam široko diskrecijsko pravico glede organizacije natečajev. Taka pravica se izvaja, ko organ, pristojen za imenovanja, sprejme obvestilo o natečaju in določi predvsem pogoje za pripustitev k natečaju. Izvajanje te široke diskrecijske pravice mora vseeno biti skladno z zavezujočimi določbami člena 27, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov in člena 29(1) navedenih predpisov.

Organ, pristojen za imenovanja, mora v okviru široke diskrecijske pravice, priznane na tem področju, zato vedno izbirati na podlagi zahtev, povezanih s prostimi delovnimi mesti, in, splošneje, interesa službe.

Iz člena 5(2) Kadrovskih predpisov v povezavi z odstavkom 3 istega člena izhaja, da sta naziva AD 8 in Ad 10 višja naziva v funkcionalni skupini administratorjev, ki morajo opravljati predvsem upravljavske, konceptualne in analitične naloge.

Ker je namen natečaja zapolniti delovna mesta uradnikov v teh nazivih, se zdi zahteva po določenem številu let delovnih izkušenj, pridobljenih po diplomi, s katero je mogoče pristopiti k natečaju, primeren način, da si institucija zagotovi sodelovanje uradnikov s sposobnostmi, predpisanimi v členu 27, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov, in posledično zaščiti interes službe.

Delovne izkušnje, pridobljene po diplomi in povezane s to diplomo, namreč kandidatom dajejo temeljitejši pregled nad uporabo znanstvenih pristopov za praktične probleme kot pa delovne izkušnje, pridobljene pred diplomo. Načeloma imajo večjo vrednost od izkušenj, pridobljenih pred diplomo, ker omogočajo uporabo prej pridobljenih akademskih pojmov v praksi in torej večjo poklicno usposobljenost. Poleg tega povečujejo verjetnost, da imajo kandidati res delovne izkušnje z opravljanjem nalog na ravni administratorja. Torej so zanesljiv indic, da imajo kandidati pričakovane sposobnosti.

(Glej točke 66, 76 in od 79 do 81.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 21. november 2000, Carrasco Benítez proti Komisiji, T‑214/99, točki 52 in 53.