Language of document : ECLI:EU:T:2014:817

Zadeva T‑171/12

Peri GmbH

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Prijava tridimenzionalne znamke Skupnosti – Oblika napenjalnika – Absolutni razlog za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 25. septembra 2014

1.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pristojnost Splošnega sodišča – Nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe – Razveljavitev ali sprememba zaradi razlogov, ki so se pojavili po izreku odločbe – Izključitev

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 65(2) in 76)

2.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Omejitev seznama proizvodov in storitev po odločbi odbora za pritožbe – Posledice

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 135(4); Uredba Sveta št. 207/2009, člen 43(1))

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Presoja razlikovalnega učinka – Merila

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

4.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Tridimenzionalna znamka, ki jo sestavlja oblika proizvoda – Razlikovalni učinek – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

5.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 13 in 14.)

2.      Zožitev – v smislu člena 43(1) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti – seznama proizvodov ali storitev iz prijave znamke Skupnosti, do katere pride po sprejetju odločbe odbora za pritožbe, ki se izpodbija pred Splošnim sodiščem, načeloma ne more vplivati na zakonitost navedene odločbe, saj se pred njim izpodbija samo ta odločba. Vendar je treba poudariti tudi to, da je odločbo odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) mogoče v nekaterih primerih izpodbijati pri Splošnem sodišču le v zvezi z delom proizvodov ali storitev s seznama, navedenega v zadevni zahtevi za registracijo znamke Skupnosti. V takem primeru ta odločba postane dokončna za preostale proizvode ali storitve s tega seznama.

Tako je mogoče razlagati izjavo – ki jo je prijavitelj znamke podal pri Splošnem sodišču, torej po sprejetju odločbe odbora za pritožbe, in sicer, da umika svojo prijavo le za nekatere proizvode, navedene v svoji prvotni zahtevi – kot izjavo, da je izpodbijana odločba izpodbijana le v delu, ki se nanaša na preostale zadevne proizvode, ali kot delni odstop, če taka izjava nastane na poznejši stopnji postopka pred Splošnim sodiščem.

Vendar če prijavitelj znamke z zožitvijo seznama proizvodov, navedenih v prijavi znamke Skupnosti, ne želi umakniti enega ali več proizvodov s tega seznama, ampak spremeniti njihovo lastnost ali več lastnosti, ni mogoče izključiti, da bi ta sprememba lahko vplivala na preizkus znamke Skupnosti, ki ga opravijo organi Urada v upravnem postopku. V teh okoliščinah bi bilo priznanje te spremembe na stopnji tožbe pred Splošnim sodiščem enako spremembi predmeta spora med postopkom, ki je prepovedana s členom 135(4) Poslovnika Splošnega sodišča. Zato Splošno sodišče take zožitve ne more upoštevati pri preizkusu utemeljenosti tožbe.

(Glej točke od 18 do 21.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 31 in 32.)

4.      Merila za presojo razlikovalnega učinka znamk, ki imajo videz proizvoda, so enaka kot tista, ki se uporabljajo za druge kategorije znamk. Vendar v okviru uporabe teh meril ni nujno, da upoštevna javnost tridimenzionalno znamko, ki ima videz proizvoda, zaznava vedno kot besedno ali figurativno znamko, ki jo sestavlja znak, neodvisen od videza proizvodov, ki jih znamka označuje. Povprečni potrošniki namreč ne sklepajo o izvoru proizvodov iz njihove oblike ali oblike njihove embalaže, če ni grafičnih ali besednih elementov, in je zato težje dokazati razlikovalni učinek take tridimenzionalne znamke kot besedne ali figurativne znamke. Poleg tega, bolj ko se oblika, za katero je bilo zahtevano, da se registrira kot znamka, približuje najverjetnejši obliki, ki jo bo imel zadevni proizvod, verjetneje je, da navedena oblika nima razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti. V teh okoliščinah ima le znamka, ki se bistveno razlikuje od standarda ali navad sektorja in zaradi tega izpolnjuje bistveno nalogo označbe izvora, razlikovalni učinek v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

(Glej točke od 33 do 35.)

5.      Tridimenzionalni znak, ki ga sestavlja oblika napenjalnika, katerega registracija se zahteva za „opaže za beton in njihove kovinske dodatke“ in za „opaže za beton in njihove dodatke, ki niso iz kovine“, ki spadajo v razreda 6 in 19 v smislu Nicejskega aranžmaja, nima razlikovalnega učinka glede na zadevne proizvode v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti, ker se zadevni napenjalnik za specializirano javnost v Uniji le malenkostno razlikuje od drugih proizvodov te vrste. V obravnavanem primeru se ne zdi, da bi zadevni napenjalnik imel tak neobičajni učinek, da bi bilo mogoče šteti, da že samo njegova tridimenzionalna upodobitev omogoča dojemanje prijavljene znamke, kot da ima sama po sebi sposobnost, da proizvode, ki naj bi jih obsegala, razlikuje od proizvodov konkurentov.

(Glej točke 37, 38 in 43.)