(Zadeva T-48/17)
Alliance for Direct Democracy in Europe ASBL (ADDE)
proti
Evropskemu parlamentu
Sodba Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 7. novembra 2019
„Pravo institucij – Evropski parlament – Sklep, s katerim so bili nekateri odhodki politične stranke za nepovratna sredstva iz naslova proračunskega leta 2015 razglašeni za neupravičene – Sklep, s katerim so bila odobrena nepovratna sredstva iz naslova proračunskega leta 2017 in s katerim sta določena predhodno financiranje v višini 33 % najvišjega zneska nepovratnih sredstev in obveznost predložitve bančne garancije za predhodno financiranje – Obveznost nepristranskosti – Pravica do obrambe – Finančna uredba – Pravila uporabe finančne uredbe – Uredba (ES) št. 2004/2003 – Sorazmernost – Enako obravnavanje“
1. Evropski parlament – Financiranje političnih strank na evropski ravni – Sklep, s katerim so nekateri odhodki politične stranke za nepovratna sredstva razglašeni za neupravičene – Spoštovanje pravice do obrambe – Pravica stranke do izjave – Obseg – Pravica do formalnega zaslišanja – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1) in (2); Poslovnik Evropskega parlamenta, člen 224(3) in (5))
(Glej točki 35 in 88.)
2. Temeljne pravice – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Pravica do dobrega upravljanja – Zahteva po nepristranskosti – Pojem – Diskrecijska pravica Parlamenta – Sodni nadzor – Meje
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/2003, člena 7 in 8)
(Glej točke od 41 do 45.)
3. Temeljne pravice – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Pravica do dobrega upravljanja – Zahteva po nepristranskosti – Pojem – Kategorične in nedvoumne javne izjave poslanca Evropskega parlamenta o zadevi, ki se še preučuje – Izključitev
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1))
(Glej točke od 55 do 61.)
4. Evropski parlament – Financiranje političnih strank na evropski ravni – Prepoved posrednega financiranja nacionalne politične stranke – Pogoji – Obstoj posredne finančne ugodnosti v korist nacionalne politične stranke – Merila presoje
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/2003, člen 7)
(Glej točko 71.)
5. Evropski parlament – Financiranje političnih strank na evropski ravni – Prepoved financiranja referendumskih kampanj – Pogoji – Dejavnost, povezana z referendumsko kampanjo – Merila presoje
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/2003, člen 8)
(Glej točko 73.)
6. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do izjave – Obseg – Sprejetje individualne odločbe na podlagi elementov, sporočenih zadevni osebi ali osebi, ki jo ta pozna – Kršitev – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2))
(Glej točke od 89 do 91 in 97.)
7. Evropski parlament – Financiranje političnih strank na evropski ravni – Odobritev predhodnega financiranja nepovratnih sredstev – Zahteva po finančnem zavarovanju in omejitvi zneska predhodnega financiranja – Diskrecijsko odločanje – Obseg – Kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 966/2012, člen 134(1) in (2); Uredba Komisije št. 1268/2012, člen 206(1))
(Glej točke 107, 108, 113, 120, 121, 124, 125 in 128.)
Povzetek
Splošno sodišče (razširjeni senat) je s sodbo z dne 7. novembra 2019, ADDE/Parlament (T-48/17), ugodilo predlogu za razglasitev ničnosti sklepa Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2016, s katerim so bili nekateri odhodki evropske politične stranke Alliance for Direct Democracy in Europe ASBL (v nadaljevanju: tožeča stranka) za nepovratna sredstva za proračunsko leto 2015 razglašeni za neupravičene. Splošno sodišče pa je zavrnilo predlog za razglasitev ničnosti sklepa Parlamenta z dne 12. decembra 2016, s katerim so bili tožeči stranki za proračunsko leto 2017 določeni nekateri pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev.
Decembra 2014 je predsedstvo Parlamenta v zvezi s tožečo stranko sprejelo sklep, s katerim so bila tožeči stranki dodeljena najvišja nepovratna sredstva v višini 1.241.725 EUR za proračunsko leto 2015. Pozneje so bili opravljeni pregledi, v poročilu o zunanji reviziji pa je bilo ugotovljeno, da so bili nekateri odhodki za proračunsko leto 2015 neupravičeni. Parlament je novembra 2016 znesek 500.615,55 EUR razglasil za neupravičen in od tožeče stranke zahteval vračilo zneska 172.654,92 EUR.
Decembra 2016 je predsedstvo Parlamenta sprejelo sklep, s katerim je tožeči stranki za proračunsko leto 2017 dodelilo najvišja nepovratna sredstva v višini 1.102.642,71 EUR in je določilo, da bo predhodno financiranje omejeno na 33 % najvišjega zneska nepovratnih sredstev, s pridržkom predložitve bančne garancije, ob upoštevanju izpodbijanja finančne vzdržnosti tožeče stranke s strani zunanjih revizorjev, ob neobstoju lastnih sredstev.
Splošno sodišče, ki mu je bila predložena ničnostna tožba zoper sklepa Parlamenta iz novembra in decembra 2016, je najprej opozorilo, da je pravica, da institucije Evropske unije svoje zadeve obravnavajo nepristransko, splošno načelo prava Unije in da v skladu s sodno prakso načelo dobrega upravljanja med drugim vključuje obveznost pristojne institucije, da pred sprejetjem odločitve skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne elemente obravnavanega primera. Poleg tega zahteva nepristranskosti zajema subjektivno nepristranskost v smislu, da noben član zadevne institucije, ki vodi postopek v zadevi, ne sme biti pristranski in ne sme imeti osebnih predsodkov, ter objektivno pristranskost v smislu, da mora institucija zagotoviti primerna jamstva, da se v zvezi s tem izključi vsak upravičen dvom.
Splošno sodišče pa je poudarilo, da je v obravnavanem primeru eden od članov predsedstva Parlamenta, ki je odgovoren za spremljanje spisov v zvezi s financiranjem evropskih političnih strank, podal javne izjave s kategorično in nedvoumno vsebino, na podlagi katerih je bilo z vidika zunanjega opazovalca mogoče sklepati, da je navedeni član vnaprej odločil o vprašanju pred sprejetjem izpodbijanega sklepa v zvezi s proračunskim letom 2015. Ob upoštevanju dejstva, da je zadevni član sodeloval na seji predsedstva in je imel aktivno vlogo pri razpravah, na podlagi katerih je bil sprejet izpodbijani sklep, je Splošno sodišče ugotovilo, da je bil videz nepristranskosti resno ogrožen.
Splošno sodišče je tudi poudarilo, da mora Parlament namreč nuditi zadostno jamstvo, da se izključi vsak dvom o nepristranskosti njegovih članov pri sprejemanju upravnih odločitev, kar pomeni, da člani v javnosti ne dajejo izjav, ki se nanašajo na to, ali politične stranke na evropski ravni dobro ali slabo upravljajo sredstva, ki so bila dodeljena, medtem ko se zadeve preučujejo.
Splošno sodišče se je nato osredotočilo na preučitev vprašanja neupravičenosti nekaterih odhodkov, povezanih s financiranjem ankete, izvedene decembra 2015 v sedmih državah članicah. Splošno sodišče je opozorilo, prvič, na prepoved uporabe sredstev političnih strank na evropski ravni, ki izhajajo iz splošnega proračuna Unije za neposredno ali posredno financiranje drugih političnih strank, zlasti nacionalnih strank ali kandidatov(1), in drugič, na prepoved uporabe teh sredstev za financiranje referendumskih kampanj(2).
V obravnavani zadevi je Splošno sodišče poudarilo, da je bila zadevna anketa opravljena v sedmih državah članicah (Belgija, Francija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Švedska in Združeno kraljestvo) na vzorcu približno 1000 oseb v vsaki državi, da so bila postavljena vprašanja enaka in da so se med drugim nanašala na članstvo teh držav članic v Uniji, glasovanje udeležencev na morebitnem referendumu o članstvu v Uniji in reformo pogojev članstva v Uniji. Splošno sodišče je nato ugotovilo, da se je prepoved financiranja referendumskih kampanj nanašala le na del ankete v zvezi z Združenim kraljestvom, ker je bila zakonodaja o izvedbi referenduma v Združenem kraljestvu v času navedene ankete dokončno potrjena. Ker pa to ni bil primer v ostalih šestih državah članicah, ki so bile vključene v anketo, je Splošno sodišče ugotovilo, da ugotovitev neupravičenosti vseh odhodkov za anketo, ni bila utemeljena. Glede na zahteve po nepristranskosti in značilnosti zadevne ankete je Splošno sodišče razveljavilo sklep Parlamenta z dne 21. novembra 2016 v zvezi s proračunskim letom 2015.
Predlog za razglasitev ničnosti sklepa Parlamenta z dne 12. decembra 2016 v zvezi z dodelitvijo nepovratnih sredstev tožeči stranki za proračunsko leto 2017 je Splošno sodišče zavrnilo, pri čemer je ugotovilo, da tožbeni razlogi, ki se nanašajo na, prvi, kršitev načela dobrega upravljanja in pravico do obrambe, drugi, kršitev člena 134 finančne uredbe(3) in člena 206 pravil o uporabi finančne uredbe(4) (v zvezi z jamstvi za predhodno financiranje nepovratnih sredstev), ter tretji, kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja, niso utemeljeni.