Language of document : ECLI:EU:C:2013:305

Zadeva C‑228/11

Melzer

proti

MF Global UK Ltd

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Landgericht Düsseldorf)

„Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Posebna pristojnost v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti – Čezmejna udeležba več oseb pri istem nezakonitem dejanju – Možnost določitve krajevne pristojnosti glede na kraj, kjer je storilec, ki ni tožena stranka, povzročil škodo (‚wechselseitige Handlungsortzurechnung‘)“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 16. maja 2013

1.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Pojmi, uporabljeni v navedeni uredbi – Avtonomna razlaga

(Uredba Sveta št. 44/2001)

2.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Posebne pristojnosti – Pristojnost v zvezi z delikti ali kvazidelikti – Kraj škodnega dogodka – Škodni dogodek, ki se pripisuje enemu od domnevnih povzročiteljev škode, ki ni stranka v sporu – Sodna pristojnost za drugega domnevnega povzročitelja navedene škode, ki ni deloval na območju pristojnosti sodišča, ki odloča o zadevi – Nedopustnost

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 5(3))

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 22 in 34.)

2.        Člen 5(3) Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da ne omogoča določitve sodne pristojnosti na podlagi kraja škodnega dogodka, ki se pripisuje enemu od domnevnih povzročiteljev škode, ki ni stranka v sporu, za drugega domnevnega povzročitelja navedene škode, ki ni deloval na območju pristojnosti sodišča, ki odloča o zadevi.

Ker je namreč pristojnost sodišč kraja, kjer je prišlo do škodnega dogodka ali kjer grozi škodni dogodek, pravilo posebne pristojnosti, jo je treba razlagati restriktivno, zato razlaga zunaj primerov, ki jih izrecno določa Uredba št. 44/2001, ni dopustna.

V okoliščinah, ko je med več domnevnimi povzročitelji zatrjevane škode tožen samo eden, in sicer pred sodiščem, na katerega območju pristojnosti ni deloval, navezna okoliščina, ki temelji na delovanju tožene stranke, že v načelu ni podana.

Rešitev, pri kateri bi bila opredelitev navezne okoliščine odvisna od meril presoje iz nacionalnega materialnega prava, bi bila v nasprotju s ciljem pravne varnosti, ker bi se glede na pravo, ki se uporablja, delovanje osebe v drugi državi članici, kot tisti, kjer je sodišče, ki odloča v zadevi, za dodelitev pristojnosti na podlagi člena 5(3) Uredbe št. 44/2001 lahko opredelilo kot vzročni dogodek ali pa tudi ne. Ta rešitev namreč toženi stranki ne bi omogočala, da razumno predvideva, pred katerim sodiščem bo lahko tožena. Poleg tega, ker bi omogočala, da bi bil domnevni povzročitelj škode na podlagi vzročnega dogodka tožen pred sodiščem države članice, na katere območju ni deloval, bi ta rešitev presegla primere, ki jih izrecno določa navedena uredba, in bila zato v nasprotju z njeno sistematiko in cilji.

(Glej točke 24, 30, 35, 36, 41 in izrek.)