SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 23. novembra 2023(*)
„Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Označevanje in predstavitev v vinskem sektorju – Označbe porekla in geografske označbe – Delegirana uredba (EU) 2019/33 – Člen 54(1), drugi pododstavek – Označba vinogradniškega gospodarstva, ki proizvaja vino – Najem vinogradov in stiskalnice pri drugem vinogradniškem gospodarstvu – Proizvodnja vina, ki poteka v celoti na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje“
V zadevi C‑354/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 10. marca 2022, ki je na Sodišče prispela 1. junija 2022, v postopku
Weingut A
proti
Land Rheinland-Pfalz,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi E. Regan, predsednik senata, Z. Csehi, M. Ilešič (poročevalec), I. Jarukaitis in D. Gratsias, sodniki,
generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez-Bordona,
sodni tajnik: I. Illéssy, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 3. maja 2023,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Weingut A H. Eichele, Rechtsanwalt,
– za Land Rheinland-Pfalz S. Reuter, Fachreferent, in E. Wagner, Regierungsrätin,
– za Evropsko komisijo B. Hofstötter in B. Rechena, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 6. julija 2023
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo (UL 2019, L 9, str. 2), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1375 z dne 11. junija 2021 (UL 2021, L 297, str. 16) (v nadaljevanju: Delegirana uredba 2019/33).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med vinogradnikom Weingut A in deželo Land Rheinland-Pfalz (zvezna dežela Porenje-Pfalška, Nemčija) (v nadaljevanju: Land) glede uporabe izrazov „Weingut“ (vinogradniško gospodarstvo) in „Gutsabfüllung“ (ustekleničeno na gospodarstvu) pri predstavitvi vin, pri katerih se grozdje, ki prihaja iz najetih vinogradov, stiska v stiskalnici, najeti pri drugem vinogradniškem gospodarstvu.
Pravni okvir
Pravo Unije
Uredba št. 1308/2013
3 Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL 2013, L 347, str. 671), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 (UL 2021, L 435, str. 262) (v nadaljevanju: Uredba št. 1308/2013), vsebuje člen 3, naslovljen „Opredelitev pojmov“, ki v odstavku 3 določa:
„Opredelitve pojmov, določene v […] [Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL 2013, L 347, str. 608)] […], se uporabljajo v tej uredbi, razen če je v tej uredbi drugače določeno.“
4 Člen 122 Uredbe št. 1308/2013, naslovljen „Prenos pooblastila“, v odstavku 1 določa:
„Da se upoštevajo posebne lastnosti vinskega sektorja, se na [Evropsko k]omisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih in omejitvah glede:
(a) predstavitve in uporabe navedb na oznakah, ki niso določene v tem oddelku;
[…]
(c) neobveznih navedb o:
[…]
(iii) izrazih, ki se nanašajo na gospodarstvo, in pogojih za njihovo uporabo.
[…]“
Uredba št. 1307/2013
5 Člen 4 Uredbe št. 1307/2013, naslovljen „Opredelitev pojmov in z njimi povezane določbe“, v odstavku 1 določa:
„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
[…]
(b) ,kmetijsko gospodarstvo‘ pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice;
[…].“
Delegirana uredba 2019/33
6 V uvodnih izjavah 34 in 48 Delegirane uredbe 2019/33 je navedeno:
„(34) V členih od 117 do 121 [Uredbe št. 1308/2013] so določena splošna pravila za označevanje in predstavitev proizvodov vinske trte. Z navedeno uredbo je usklajena tudi uporaba izrazov, ki niso izrecno opredeljeni v zakonodaji Unije, če niso zavajajoči. Za nemoteno delovanje notranjega trga bi bilo treba določiti pravila Unije o uporabi obveznih navedb na oznakah za proizvode vinske trte. Poleg tega bi bilo treba za preprečevanje zavajanja potrošnikov določiti tudi določbe o uporabi neobveznih navedb na oznakah.
[…]
(48) Navedba vinogradniškega gospodarstva, ki obdeluje vinograde, iz katerih prihajajo proizvodi vinske trte in v katerih se izvedejo vsi postopki pridelave vina, lahko pomeni dodano vrednost za proizvajalce in znak večje kakovosti za potrošnike. Zato bi moralo biti proizvajalcem dovoljeno, da na etiketah proizvodov vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo navedejo ime vinogradniškega gospodarstva.“
7 Člen 1 te delegirane uredbe, naslovljen „Predmet urejanja“, določa:
„Ta uredba določa pravila, ki dopolnjujejo [Uredbo št. 1308/2013] v zvezi z zaščitenimi označbami porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in tradicionalnimi izrazi ter označevanjem in predstavitvijo v vinskem sektorju, kar zadeva:
[…]
(f) označevanje in predstavitev.“
8 Določbe poglavja IV navedene delegirane uredbe urejajo označevanje in predstavitev proizvodov vinske trte, v oddelkih 1 in 2 tega poglavja pa so naštete obvezne navedbe (členi od 40 do 48) in neobvezne navedbe (členi od 49 do 55).
9 Člen 54 iste delegirane uredbe, naslovljen „Označba vinogradniškega gospodarstva“, v odstavku 1 določa:
„Izrazi, ki se nanašajo na vinogradniško gospodarstvo iz Priloge VI, razen navedbe imena polnilca, proizvajalca ali prodajalca, so rezervirani za proizvode vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.
Zadevni izrazi se uporabijo le, če se proizvodi vinske trte proizvajajo izključno iz grozdja, potrganega v vinogradih zadevnega vinogradniškega gospodarstva, in proizvodnja vina poteka v celoti na zadevnem vinogradniškem gospodarstvu.“
10 Priloga VI k Delegirani uredbi 2019/33 vsebuje seznam izrazov iz člena 54(1) te uredbe za vsako državo članico. V tej prilogi so v zvezi z Zvezno republiko Nemčijo našteti ti izrazi: „Burg, Domäne, Kloster, Schloss, Stift, Weinbau, Weingärtner, Weingut, Winzer“.
Nemško pravo
11 Člen 38 Weinverordnung (uredba o vinu) z dne 21. aprila 2009 (BGBl. I, str. 827) določa:
„(1) Označba vinogradniškega gospodarstva za vina Federweißer, Landwein (namizno vino), Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (predikatno vino), Sekt b.A. (kakovostno peneče vino), Qualitätsperlwein b.A. (kakovostno biserno vino) ali Qualitätslikörwein b.A. (kakovostno likersko vino) je dovoljena le v skladu s členom 54(1) Delegirane uredbe 2019/33 v povezavi s Prilogo VI k tej uredbi.
[…]
(4) Pojem ‚pridelano in ustekleničeno‘ lahko uporablja le:
1. vinogradniško gospodarstvo, na katerem je bilo grozdje, ki je bilo uporabljeno za to vino, pobrano in predelano v vino;
[…]
3. na določenem območju ali v neposredni bližini tega območja stoječe vinogradniško gospodarstvo, s katerim so vinogradniška gospodarstva, ki so uporabljeno grozdje pridelala, povezana v okviru združenja vinogradniških gospodarstev in ki je to grozdje predelalo v vino.
(5) Izraz ‚ustekleničeno na gospodarstvu‘ se lahko, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, prvi stavek, točka 1, uporabi le, če:
1. mora vinogradniško gospodarstvo za davčne namene voditi računovodstvo,
2. lahko oseba, odgovorna za pridelavo vina, dokaže, da je zaključila enološko usposabljanje,
3. z vinogradi, v katerih je bilo pobrano grozdje, ki je bilo uporabljeno za proizvodnjo zadevnega vina, zadevno vinogradniško gospodarstvo gospodari vsaj od 1. januarja leta, v katerem je bilo grozdje pobrano.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
12 Vinogradnik Weingut A, tožeča stranka v postopku v glavni stvari, je lastnik vinogradniškega gospodarstva v kraju Zell (Nemčija) na območju Mozele. Vino prideluje iz grozdja, ki ne izvira le iz njegovih vinogradov, ampak tudi iz drugih vinogradov, ki jih najema.
13 Eden od teh najetih vinogradov, ki obsega 2,15 hektara, se nahaja približno 70 kilometrov (km) od Zella, na vinogradniškem gospodarstvu, ki je v lasti vinogradnika B.
14 Vinogradnika sta sklenila pogodbo, v skladu s katero vinogradnik B trte, ki jih oddaja tožeči stranki v postopku v glavni stvari, obdeluje v skladu z njenimi navodili, poleg tega pa ji vsako leto da v izključni najem stiskalnico za 24 ur po trgatvi. V tem času je stiskalnica izključno na voljo za predelavo grozdja iz najetih vinogradov.
15 V skladu s to najemno pogodbo se stiskanje opravlja na gospodarstvu vinogradnika B po enoloških postopkih tožeče stranke v postopku v glavni stvari. Tako pridobljeno vino se nalije v rezervoarje, ki jih do gospodarstva tožeče stranke v postopku v glavni stvari prepelje njeno osebje.
16 Land je menila, da v teh okoliščinah tožeča stranka v postopku v glavni stvari za vino, proizvedeno v prostorih vinogradnika B, zaradi nesamostojnosti stalnega obrata in ker tožeča stranka v postopku v glavni stvari za stiskanje ne uporablja svojega osebja, ne more uporabljati označb „Weingut“ in „Gutsabfüllung“.
17 Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je pri Verwaltungsgericht Trier (upravno sodišče v Trierju, Nemčija) vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se ugotovi, da je upravičena do uporabe teh dveh označb. To sodišče je s sodbo z dne 16. maja 2019 tej tožbi ugodilo, in sicer v glavnem zato, ker naj bi tožeča stranka v postopku v glavni stvari prevzela dejansko vodenje, stalen nadzor in izključno odgovornost za proizvodnjo vina.
18 Land je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Oberverwaltungsgericht Rheinland‑Pfalz (višje upravno sodišče dežele Porenje-Pfalška, Nemčija), ki je s sodbo z dne 12. avgusta 2020 to sodbo spremenilo in tožbo tožeče stranke v postopku v glavni stvari zavrnilo.
19 Višje sodišče je med drugim menilo, da se v skladu s členom 54(1) Delegirane uredbe 2019/33 v povezavi s Prilogo VI k tej uredbi označbi „Weingut“ in „Gutsabfüllung“ lahko uporabljata le, če se proizvodi vinske trte pridobijo izključno iz grozdja, ki izvira iz vinogradov vinogradniškega gospodarstva, po katerem se proizvod imenuje, in če se proizvodnja vina v celoti opravi na zadnjenavedenem gospodarstvu. Proizvodnja vina naj bi namreč morala potekati na gospodarstvu, ki skupaj s stalnim obratom, ki ga je lastnik vinogradniškega gospodarstva, po katerem se proizvod imenuje, trajno namenil za proizvodnjo vina in na katerem je zaposleno osebje, ki dela pod njegovim vodstvom, tvori eno samo operativno enoto. Ločevanje faz proizvodnje vina, kot je stiskanje, naj bi bilo v nasprotju z glavno idejo, da „mora vse ostati v istih rokah“.
20 Po mnenju tega sodišča pogoji zadevne pogodbe o najemu ne zagotavljajo, da vse faze proizvodnje vina potekajo pod vodstvom in odgovornostjo iste fizične ali pravne osebe, ker bi se stiskanje lahko opravilo tako v navzočnosti tožeče stranke v postopku v glavni stvari kot tudi v navzočnosti upravljavca, ki daje stiskalnico v najem, s čimer bi zadnjenavedeni prevzel odgovornost za to opravilo.
21 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je pri Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija), ki je predložitveno sodišče, vložila revizijo.
22 To sodišče dvomi o tem, ali je za proizvodnjo vina mogoče šteti, da je potekala „v celoti“ na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, v smislu člena 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33, če to gospodarstvo grozdje stisne v stiskalnici, ki jo za 24 ur najame od drugega vinogradniškega gospodarstva.
23 Najprej ugotavlja, da Delegirana uredba 2019/33 ne vsebuje opredelitve pojma „vinogradniško gospodarstvo“ iz člena 54(1), drugi pododstavek, te uredbe.
24 V zvezi s kmetijskimi zemljišči naj bi Sodišče v sodbah z dne 14. oktobra 2010, Landkreis Bad Dürkheim (C‑61/09, EU:C:2010:606), in z dne 2. julija 2015, Wree (C‑422/13, EU:C:2015:438), že pojasnilo, da je odločilno merilo za ugotovitev, ali je mogoče za najeto proizvodno enoto šteti, da je povezana s kmetijskim gospodarstvom kmeta in da jo ta upravlja, zlasti to, ali je ta upravljavec pri opravljanju svoje dejavnosti dovolj neodvisen.
25 Predložitveno sodišče meni, da je treba, ker ni nobenega razloga za drugačno stališče, šteti, da se ta merila uporabljajo tudi v položaju, kakršen je ta v zadevi, o kateri odloča. Na področju ureditve vinogradništva pa naj bi bilo treba navedena merila razlagati ozko.
26 Zahtevo po tesni povezanosti med stalnim obratom in vinogradniškim gospodarstvom, po katerem se proizvod imenuje, naj bi, na prvem mestu, potrjevalo besedilo člena 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33. Iz tega besedila naj namreč ne bi izhajala samo zahteva, da se vino proizvede na gospodarstvu imetnika, ampak tudi zahteva, da proizvodnja vina poteka „v celoti“ na tem gospodarstvu. Zato naj bi bila potrebna posebej tesna povezava med stalnim obratom in vinogradniškim gospodarstvom, po katerem se proizvod imenuje.
27 Na drugem mestu, zgodovina nastanka zadevne ureditve naj bi potrjevala tako ozko razlago. Po mnenju predložitvenega sodišča je razvoj ureditve Unije na področju predstavitve in uporabe navedb na oznakah za proizvode vinogradniško‑vinarskega sektorja, ki velja od leta 2009, privedel do vzpostavitve omejitve, v skladu s katero mora proizvodnja vina potekati „v celoti“ na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje.
28 Na tretjem mestu, smisel in namen te ureditve naj bi bil zaščititi označevanje vinogradniških gospodarstev, ki sama obdelujejo vinograde in zagotavljajo proizvodnjo vina od začetka do konca, da bi se zadovoljilo pričakovanja potrošnikov, da se jim ponudijo vina višje kakovosti.
29 Na podlagi meril, ki izhajajo iz sodb z dne 18. oktobra 1988, Erzeugergemeinschaft Goldenes Rheinhessen (311/87, EU:C:1988:483), in z dne 29. junija 1994, Baux (C‑403/92, EU:C:1994:269), pa naj ne bi bilo jasno, ali je mogoče stiskalnico, ki je bila najeta za 24 ur, povezati z dejavnostjo vinogradniškega gospodarstva, po katerem se proizvod imenuje. Če namreč najem vinogradov, ki so precej oddaljeni od sedeža vinogradniškega gospodarstva, po katerem se proizvod imenuje, ne vpliva na označbo, je logično, da tudi najem stiskalnice za stiskanje grozdja na kraju samem, da bi se izognilo prevozu grozdja, ne bo vplival na označbo. Skupna raba naprav naj bi bila namreč v vinogradništvu običajna in poslovno racionalna.
30 Če pa je treba šteti, da je stiskalnica, ki jo vinogradniško gospodarstvo, po katerem se proizvod imenuje, najame za 24 ur, povezana s tem gospodarstvom, bi bilo treba pojasniti zahteve, ki morajo biti pri opravilu stiskanja izpolnjene z vidika osebja. V zvezi s tem naj bi se postavljalo zlasti vprašanje, ali je prisotnost tožeče stranke v postopku v glavni stvari ali njenih delavcev med stiskanjem obvezna.
31 Po mnenju predložitvenega sodišča zahteve, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča in se nanašajo na dejansko vodenje in stalen nadzor, govorijo v prid obvezni prisotnosti delavcev tožeče stranke v postopku v glavni stvari in proti možnosti, da bi zadostovala zgolj pravica do dajanja navodil. Glede polnjenja steklenic naj bi Sodišče v sodbi z dne 18. oktobra 1988, Erzeugergemeinschaft Goldenes Rheinhessen (311/87, EU:C:1988:483), ugotovilo, da mora polnitev opraviti proizvajalec sam. Glede na zahtevo po celotni proizvodnji vina znotraj vinogradniškega gospodarstva, po katerem se proizvod imenuje, naj bi se bilo tako treba izogniti uporabi storitev drugega vinogradniškega gospodarstva.
32 Če bi stiskanje lahko opravili tudi delavci vinogradniškega gospodarstva, ki daje v najem stiskalnico, naj bi se postavilo tudi vprašanje, ali lahko ti delavci pri tem postopku v primeru nepričakovanih težav posredujejo na lastno pobudo. V takih nujnih primerih naj bi odločitve, ki bi jih moralo osebje vinogradniškega gospodarstva, ki daje v najem stiskalnico, sprejeti samostojno, ne da bi se prej posvetovalo z vinogradniškim gospodarstvom, po katerem se proizvod imenuje, pomenile, da v tem primeru vinogradniško gospodarstvo, po katerem se proizvod imenuje, ne bi več dejansko vodilo postopka in izvajalo stalnega nadzora nad njim.
33 Nazadnje, če prevzem odgovornosti z dajanjem navodil načeloma zadostuje, naj bi bilo treba odgovoriti še na vprašanje, ali je to drugače, če ima vinogradniško gospodarstvo, ki da stiskalnico v najem in opravi stiskanje, lasten interes glede načina izvedbe tega opravila. V obravnavanem primeru naj bi pogodba, ki je bila sklenjena med tožečo stranko v postopku v glavni stvari in vinogradnikom B, določala doplačilo, vezano na količino in kvaliteto proizvedenega vina, kar bi lahko vodilo do tega, da bi imel upravljavec lasten interes glede načina izvedbe stiskanja in bi nosil lastna ekonomska tveganja.
34 V teh okoliščinah je Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali se lahko šteje, da proizvodnja vina poteka v celoti na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, v smislu člena 54(1), drugi pododstavek, [Delegirane uredbe 2019/33], kadar se grozdje stiska v stiskalnici, ki je bila za 24 ur najeta od drugega vinogradniškega gospodarstva, v tem času pa je na voljo izključno vinogradniškemu gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje?
2. Če je odgovor pritrdilen, ali se zahteva, da stiskanje opravijo osebe, zaposlene na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, oziroma da to stiskanje te osebe vsekakor nadzirajo na kraju samem, ali pa lahko grozdje stisnejo tudi osebe, zaposlene na vinogradniškem gospodarstvu, ki da stiskalnico v najem, po navodilih vinogradniškega gospodarstva, po katerem se proizvod imenuje?
3. Če lahko grozdje stisnejo tudi osebe, zaposlene na vinogradniškem gospodarstvu, ki da stiskalnico v najem, ali so lahko te osebe v primeru nenadnih težav pooblaščene, da na podlagi samostojne odločitve posežejo v stiskanje?
4. Ali je v nasprotju s tem, da se proizvodnja vina pripiše vinogradniškemu gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, to, da ima vinogradniško gospodarstvo, ki da stiskalnico v najem in opravi stiskanje, lasten interes v zvezi z vrsto in načinom postopka stiskanja, ker je v pogodbi o obdelovanju vinogradniških površin, ki je bila prav tako sklenjena s tem gospodarstvom, dogovorjen dodatek k plačilu za obdelovanje, vezan na površino, odvisen od pridelka in kakovosti ter določen na hektoliter [vina Kabinettwein, Spätlesewein (pozna trgatev) ali Auslesewein]?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
35 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33 razlagati tako, da okoliščina, da se grozdje, ki izvira iz najetih vinogradov, stisne v stiskalnici, ki jo drugo vinogradniško gospodarstvo na podlagi najemne pogodbe za kratek čas da izključno na voljo vinogradniškemu gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, izključuje, da bi se za proizvodnjo vina lahko štelo, da v smislu te določbe poteka v celoti na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje.
36 V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da so v skladu s členom 54(1) Delegirane uredbe 2019/33 izrazi, ki se nanašajo na gospodarstvo iz Priloge VI k tej uredbi, razen navedbe imena polnilca, proizvajalca ali prodajalca, rezervirani za proizvode vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo in se uporabijo le, če se proizvodi vinske trte proizvajajo izključno iz grozdja, potrganega v vinogradih zadevnega gospodarstva, in proizvodnja vina poteka v celoti na zadevnem gospodarstvu.
37 Čeprav iz tega izhaja, da člen 54(1), prvi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33 zadevne izraze pridržuje za proizvode vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, v obravnavanem primeru predložitveno sodišče v zvezi s tem ni postavilo nobenih vprašanj. Na prvo vprašanje je torej treba odgovoriti ob predpostavki, da se lahko v tem primeru za najete vinograde, ki so od sedeža vinogradniškega gospodarstva, po katerem se proizvod imenuje, oddaljeni približno 70 km, uporablja enaka zaščitena označba porekla ali zaščitena geografska označba kot za ta sedež, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
38 Enako velja za pogoj, da se ti izrazi lahko uporabljajo le, če je proizvod vinske trte proizveden izključno iz grozdja, potrganega v vinogradih zadevnega vinogradniškega gospodarstva, glede na to, da je predložitveno sodišče navedlo, da se v tem primeru najeti vinogradi obdelujejo v skladu z zahtevami tožeče stranke v postopku v glavni stvari in v zvezi s tem ni postavilo nobenih vprašanj.
39 Vprašanja predložitvenega sodišča se tako nanašajo na pogoje, pod katerimi je mogoče šteti, da proizvodnja vina poteka v celoti na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, in zlasti – kar zadeva prvo vprašanje – na vprašanje, ali okoliščina, da to gospodarstvo stiskalnico najema le za 24 ur, izključuje možnost, da bi se za stiskanje – in posledično za proizvodnjo vina – štelo, da poteka v celoti na tem gospodarstvu.
40 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da pojem „vinogradniško gospodarstvo“ iz člena 54(1) Delegirane uredbe 2019/33 ni opredeljen niti v tej uredbi niti posredno s sklicevanjem na nacionalno pravo držav članic. Tako je treba ta pojem šteti za avtonomen pojem prava Unije, ki ga je treba na njenem ozemlju razlagati enotno, in sicer ne le ob upoštevanju besedila te določbe, ampak tudi njenega konteksta ter ciljev, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je ta določba (glej v tem smislu sodbo z dne 11. maja 2023, Bezirkshauptmannschaft Lilienfeld, C‑155/22, EU:C:2023:394, točka 63 in navedena sodna praksa).
41 Na prvem mestu, v zvezi s preostalim besedilom člena 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33 je treba ugotoviti, da je v skladu s to določbo pogoj za uporabo izrazov, na katere se ta določba nanaša, med drugim ta, da proizvodnja vina poteka „v celoti“ na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje.
42 V zvezi s tem je treba opozoriti, da se v navedeni določbi razlikuje med več fazami proizvodnje, med katerimi sta trgatev grozdja in proizvodnja vina, katere del je tudi stiskanje grozdja. Kot pa je v pisnem stališču navedla Komisija, ker je stalni obrat vključen pod pojem „gospodarstvo“, je z izrazom „v celoti“ zgolj pojasnjeno, da pri proizvodnji vina nobene faze predelave ni mogoče opraviti zunaj tega gospodarstva, pri čemer pa se s tem izrazom ne omejuje opredelitve gospodarstva iz člena 4(1)(b) Uredbe št. 1307/2013.
43 Na drugem mestu, glede konteksta, v katerega je umeščen člen 54(1) Delegirane uredbe 2019/33, je treba ugotoviti, da je Komisija to uredbo sprejela na podlagi pooblastila, ki ji je podeljeno s členoma 122 in 227 Uredbe št. 1308/2013. Člen 122(1)(c)(iii) Uredbe št. 1308/2013 določa, da se lahko delegirani akti med drugim nanašajo na pravila o neobveznih navedbah o „izrazih, ki se nanašajo na gospodarstvo, in pogojih za njihovo uporabo“.
44 Čeprav tudi v Uredbi št. 1308/2013 ni pojasnjen izraz „gospodarstvo“, pa ta uredba v členu 3(3) napotuje na opredelitve iz, med drugim, Uredbe št. 1307/2013. Tako je treba upoštevati opredelitev iz člena 4(1)(b) zadnjenavedene uredbe, v skladu s katero „kmetijsko gospodarstvo“ pomeni „vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice“.
45 V zvezi z geografskim območjem, na katerem morajo biti različne proizvodne enote, da bi jih bilo mogoče šteti za del gospodarstva, je Sodišče menilo, da lahko proizvajalec prosto izbere kraj proizvodnje, če je ta na ozemlju države članice. Vse proizvodne enote mora upravljati, ni pa potrebno, da bi moral biti uporabnik lastnik naprav, ki jih uporablja za svojo proizvodnjo (glej v tem smislu sodbo z dne 8. maja 2003, Agrargenossenschaft Alkersleben, C‑268/01, EU:C:2003:263, točki 30 in 33 ter navedena sodna praksa).
46 V zvezi z zahtevo, da mora proizvodno enoto „upravljati“ kmet sam, je Sodišče že pojasnilo, da pojem „upravljanje“ ne pomeni, da mora imeti kmet neomejeno pravico do razpolaganja z zadevno površino v okviru njene uporabe za kmetijske dejavnosti. Vendar mora biti kmet pri opravljanju svoje kmetijske dejavnosti dovolj samostojen glede uporabe tega zemljišča (sodba z dne 7. aprila 2022, Avio Lucos, C‑176/20, EU:C:2022:274, točka 56 in navedena sodna praksa).
47 Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 51 sklepnih predlogov, iz preudarkov, navedenih v točkah od 44 do 46 te sodbe, po analogiji izhaja, da pojem „gospodarstvo“ v smislu člena 54(1) Delegirane uredbe 2019/33 ni omejen le na zemljišča, katerih lastnik je vinogradnik ali ki so v bližini takih zemljišč, temveč se lahko razširi na najete vinograde in, odvisno od primera, na vinograde, ki so na kraju, ki ni kraj, kjer ima ta vinogradnik lastne vinograde, brez poseganja v druge pogoje iz te določbe in zlasti tiste, navedene v točkah 37 in 38 te sodbe.
48 Na tretjem mestu, tako razlago potrjuje tudi cilj, ki se želi doseči z določbami Delegirane uredbe 2019/33, ki urejajo uporabo neobveznih navedb na oznakah.
49 Glede na to je treba člen 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33 razlagati ob upoštevanju uvodne izjave 48 te uredbe, v kateri je navedeno, da je cilj navedbe gospodarstva, ki obdeluje vinograde, iz katerih prihajajo proizvodi vinske trte in v katerih se izvedejo vsi postopki proizvodnje vina, na etiketah proizvoda vinske trte ta, da se potrošnikom zagotovi informacija o zagotavljanju višje kakovosti, ki izhaja iz te navedbe. Ta cilj je mogoče doseči le, če se zagotovi, da ti potrošniki ne bodo zavedeni glede identitete gospodarstva, ki je odgovorno za postopek proizvodnje vina. Taka ugotovitev poleg tega izhaja iz uvodne izjave 34 te uredbe, v kateri je navedeno, da bi bilo treba za preprečevanje zavajanja potrošnikov sprejeti določbe o uporabi neobveznih navedb na oznakah.
50 Podobno je Sodišče že razsodilo, da je namen neobveznih navedb, kot je označba gospodarstva, ta, da se potrošnikom, ki kupujejo vino z nekaterimi imeni, zagotovi, da so glavne faze postopka proizvodnje vina, in sicer od trgatve do proizvodnje vina, potekale pod dejanskim vodenjem, strogim in stalnim nadzorom ter izključno odgovornostjo nosilca gospodarstva, ki mu je mogoče pripisati kakovost proizvoda (glej v tem smislu sodbo z dne 29. junija 1994, Baux, C‑403/92, EU:C:1994:269, točka 15).
51 Posebej v zvezi z uporabo izraza „ustekleničeno s strani proizvajalca“, ki kaže na to, da sta proizvajalec in oseba ali podjetje, ki opravi polnitev, isti subjekt, je Sodišče tudi pojasnilo, da mora to zadnje opravilo izvesti proizvajalec sam, bodisi v svojem vinogradniškem gospodarstvu bodisi, če nima polnilne naprave, pod pogoji, ki zagotavljajo v bistvu enaka jamstva. Taka jamstva obstajajo zlasti, kadar se proizvodnja vina opravlja pod dejanskim vodstvom, strogim in stalnim nadzorom ter izključno odgovornostjo proizvajalca. Te zahteve so namenjene doseganju cilja varstva in pravilnega obveščanja potrošnika (glej v tem smislu sodbo z dne 18. oktobra 1988, Erzeugergemeinschaft Goldenes Rheinhessen, 311/87, EU:C:1988:483, točke od 14 do 16).
52 Navesti je treba še, kot je v bistvu navedel generalni pravobranilec v točki 65 sklepnih predlogov, da če je dopustno stališče, da za uporabo izrazov iz člena 54(1) Delegirane uredbe 2019/33 ni potrebno, da bi se obdelava in trgatev grozdja, ki sta bistvena za končni rezultat, opravila na zemljiščih, ki so v lasti vinogradnika, ali zemljiščih, ki so blizu teh zemljišč, enako razlogovanje velja tudi za stiskanje grozdja. Vendar se je treba, tako kot pri navedenih opravilih, prepričati, da lastnik tega gospodarstva prevzame tudi dejansko vodenje, strog in stalen nadzor ter odgovornost za to opravilo.
53 Iz tega sledi, da je mogoče šteti, da je bilo stiskanje grozdja, čeprav je potekalo v stiskalnici, ki je bila od drugega gospodarstva najeta zgolj za 24 ur, opravljeno na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, če je ta stiskalnica za čas, ki je potreben za to, da se stiskanje ustrezno opravi, dana na voljo izključno lastniku zadnjenavedenega gospodarstva, kar mora nazadnje preveriti predložitveno sodišče.
54 Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33 razlagati tako, da okoliščina, da se grozdje, ki izvira iz najetih vinogradov, stisne v stiskalnici, ki jo vinogradniško gospodarstvo, po katerem se proizvod imenuje, za kratek čas najame od drugega vinogradniškega gospodarstva, ne izključuje tega, da se za proizvodnjo vina šteje, da v smislu te določbe poteka v celoti na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, če je ta stiskalnica za čas, ki je potreben za stiskanje, dana na voljo izključno vinogradniškemu gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, in če to gospodarstvo prevzame tudi dejansko vodenje, strog in stalen nadzor ter odgovornost za to opravilo.
Drugo, tretje in četrto vprašanje
55 Predložitveno sodišče z drugim, tretjim in četrtim vprašanjem, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33 razlagati tako, da morajo za to, da bi se za proizvodnjo vina lahko štelo, da je potekala v celoti na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, v smislu te določbe, stiskanje grozdja opraviti delavci tega gospodarstva sami ali pa lahko to stiskanje opravijo delavci vinogradniškega gospodarstva, ki daje stiskalnico v najem, pri čemer so ti delavci pooblaščeni za posredovanje v primeru nepričakovanih težav, ki se pojavijo pri stiskanju. To sodišče se sprašuje tudi o vplivu okoliščine, da ima vinogradniško gospodarstvo, ki daje v najem stiskalnico, lasten interes v zvezi z načinom stiskanja, zlasti zaradi pogodbenega določila, ki se nanaša na dodatek k plačilu, ki je povezan s količino in kakovostjo ter določen na hektoliter vina.
56 Najprej je treba pojasniti, da iz besedila člena 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33 ne izhaja nobena zahteva glede povezave med vinogradniškim gospodarstvom, po katerem se proizvod imenuje, in osebjem, ki stisne grozdje.
57 Ugotoviti pa je treba, da je cilj, ki se ga želi doseči s to določbo, kot je razvidno iz točk od 49 do 51 te sodbe, in sicer, da se potrošnikom zagotovi informacija o zagotavljanju višje kakovosti, ki izhaja iz zadevne navedbe, mogoče doseči le, če ti potrošniki niso zavedeni glede identitete oseb, odgovornih za postopek proizvodnje vina.
58 Zato je treba ugotoviti, da ti preudarki sicer ne izključujejo možnosti, da se nekatera opravila, povezana s proizvodnjo vina, zaupajo delavcem na vinogradniškem gospodarstvu, ki daje stiskalnico v najem, vendar je treba ta opravila opravljati pod dejanskim vodstvom, strogim in stalnim nadzorom ter izključno odgovornostjo vinogradniškega gospodarstva, po katerem se proizvod imenuje (glej po analogiji sodbo z dne 18. oktobra 1988, Erzeugergemeinschaft Goldenes Rheinhessen, 311/87, EU:C:1988:483, točka 15).
59 Da bi bila ta zahteva izpolnjena, je pri opravilu stiskanja grozdja nujno, da vinogradniško gospodarstvo, po katerem se proizvod imenuje, strogo in stalno spremlja in nadzoruje, da se to opravilo izvaja v skladu z njegovimi zahtevami, ne da bi se za to lahko zadovoljilo zgolj s sklicevanjem na morebitna navodila vinogradniškega gospodarstva, ki daje v najem stiskalnico.
60 Dalje, to pomeni, da če se med tem opravilom pojavijo nepredvidene težave, zaradi katerih je treba sprejeti takojšnje odločitve, te sprejemajo lastnik vinogradniškega gospodarstva, po katerem se proizvod imenuje, ali njegovo osebje. V takih nujnih primerih namreč potrebnih odločitev ni mogoče prenesti na tretje osebe, saj tak prenos ne bi omogočal zagotovitve kakovosti, ki izhaja iz dejstva, da proizvodnja vina poteka v celoti na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, in torej pod njegovim dejanskim vodstvom.
61 Nazadnje, dodati je treba, da morebiten interes gospodarstva, ki daje stiskalnico v najem vinogradniškemu gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, kot je dodatek k plačilu, ki je povezan s količino in kakovostjo ter določen na hektoliter vina, ne vpliva na to, ali proizvodnja vina poteka v celoti na zadnjenavedenem gospodarstvu v smislu člena 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33, saj tak interes ne more ogroziti jamstva, ki izhaja iz tega, da se proizvodnja vina izvaja pod dejanskim vodstvom, strogim in stalnim nadzorom ter izključno odgovornostjo vinogradniškega gospodarstva, po katerem se proizvod imenuje.
62 Glede na zgoraj navedeno je treba na drugo, tretje in četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33 razlagati tako, da je proizvodnja vina potekala v celoti na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, v smislu te določbe, tudi če so stiskanje opravili delavci vinogradniškega gospodarstva, ki je dalo stiskalnico v najem vinogradniškemu gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, če lastnik zadnjenavedenega gospodarstva prevzame dejansko vodenje, strog in stalen nadzor ter odgovornost za to opravilo. Dejstvo, da ima vinogradniško gospodarstvo, ki daje v najem stiskalnico, lasten interes v zvezi z načinom stiskanja, med drugim zaradi pogodbenega določila, ki se nanaša na dodatek k plačilu, ki je povezan s količino in kakovostjo ter določen na hektoliter vina, ne vpliva na vprašanje, ali se za proizvodnjo vina lahko šteje, da je potekala na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje.
Stroški
63 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:
1. Člen 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo, kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1375 z dne 11. junija 2021,
je treba razlagati tako, da
okoliščina, da se grozdje, ki izvira iz najetih vinogradov, stisne v stiskalnici, ki jo vinogradniško gospodarstvo, po katerem se proizvod imenuje, za kratek čas najame od drugega vinogradniškega gospodarstva, ne izključuje tega, da se za proizvodnjo vina šteje, da v smislu te določbe poteka v celoti na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, če je ta stiskalnica za čas, ki je potreben za stiskanje, dana na voljo izključno vinogradniškemu gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, in če to gospodarstvo prevzame tudi dejansko vodenje, strog in stalen nadzor ter odgovornost za to opravilo.
2. Člen 54(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2019/33, kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo 2021/1375,
je treba razlagati tako, da
je proizvodnja vina potekala v celoti na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, v smislu te določbe, tudi če so stiskanje opravili delavci vinogradniškega gospodarstva, ki je dalo stiskalnico v najem vinogradniškemu gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje, če lastnik zadnjenavedenega gospodarstva prevzame dejansko vodenje, strog in stalen nadzor ter odgovornost za to opravilo. Dejstvo, da ima vinogradniško gospodarstvo, ki daje v najem stiskalnico, lasten interes v zvezi z načinom stiskanja, med drugim zaradi pogodbenega določila, ki se nanaša na dodatek k plačilu, ki je povezan s količino in kakovostjo ter določen na hektoliter vina, ne vpliva na vprašanje, ali se za proizvodnjo vina lahko šteje, da je potekala na vinogradniškem gospodarstvu, po katerem se proizvod imenuje.
Podpisi