Tožba, vložena 2. avgusta 2011 - Makhlouf proti Svetu
(Zadeva T-433/11)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Ehab Makhlouf (Damask, Sirija) (zastopnik: E. Ruchat, odvetnik)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
- ugotovi, da je tožba tožeče stranke dopustna in utemeljena;
- Sklep Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011, kasnejše akte za izvajanje tega sklepa (posebej Sklep 2011/302/SZVP z dne 23. maja 2011, ki določa, da se tožeča stranka ponovno uvrsti na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določenimi v Sklepu 2011/273/SZVP) ter Uredbo Sveta (EU) št. 442/2011 z dne 9. maja 2011 in kasnejše akte za izvajanje te uredbe (to je Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 504/2011 z dne 23. maja 2011 in njen popravek) naj se razglasi za nične v delih, v katerih se nanašajo na tožečo stranko;
- Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.
Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz členov 6 in 13 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) ter členov 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, saj tožeča stranka Svetu očita, da z navedeno obrazložitvijo ni bila izpolnjena obveznost, ki jo imajo institucije Evropske unije na podlagi člena 6 EKČP, člena 296 PDEU in člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
V tretjem tožbenem razlogu je navedeno, da izpodbijani ukrepi na neupravičen in nesorazmeren način omejujejo temeljne pravice tožeče stranke in zlasti njeno lastninsko pravico iz člena 1 protokola št. 1 k EKČP in člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, pravico do spoštovanja časti in ugleda iz členov 8 in 10 EKČP, njeno svobodo gospodarske pobude in izvajanja svoje dejavnosti iz členov 15 in 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in, nazadnje, načelo domneve nedolžnosti iz člena 6 EKČP in člena 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
____________