Pritožba, ki jo je 9. novembra 2020 vložila P. Krücken Organic GmbH zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 9. septembra 2020 v zadevi T-565/18, P. Krücken Organic GmbH/Evropska komisija

(Zadeva C-586/20 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: P. Krücken Organic GmbH (zastopnik: H. Schmidt, Rechtsanwalt)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 9. septembra 2020 v zadevi T-565/18 razveljavi;

Evropski komisiji naloži plačilo 216.749‚02 EUR, skupaj z zamudnimi obrestmi od dne vročitve tožbe v višini 8-odstotne letne obrestne mere, višje od temeljne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB);

Evropski komisiji naloži, naj ji dostop do dokumentov, ustvarjenih okviru dejavnosti ECOCERT pri nadzoru podjetja na področju ekološke pridelave, ki je proizvedlo zadevni proizvod, zagotovi z vpogledom v spis, zlasti do poročila o inšpekcijskem pregledu in pripadajočih ocen za leta 2016‚2017 in 2018, ki so povezani z ugotovitvami, ocenami in odločitvami ECOCERT, ki so bile podlaga za izdajo potrdila o kontrolnem pregledu za zadevni proizvod in na podlagi katerih je ECOCERT naknadno umaknil to potrdilo o kontrolnem pregledu;

Komisiji naloži, naj izvajalcem nadzora na področju ekološke pridelave, ki jim Komisija v tretjih državah zaupa opravljanje nalog nadzornega sistema Unije za ekološko pridelavo, naloži, naj zadevnemu uvozniku vroči svojo odločbo o umiku, preklicu ali razglasitvi ničnosti izdanega potrdila o kontrolnem pregledu ter prevzame njegove ugovore in o njih odloči; naj pooblaščene izvajalce nadzora na področju ekološke pridelave pozove, naj uvoznikom dajo na voljo dokumente iz postopka nadzora ekološke pridelave, ki so podlaga za take odločbe, zlasti poročilo o inšpekcijskem pregledu in oceno, pri čemer bodo deli, za katere velja varstvo podatkov v korist tretjih oseb, prikriti, ali, podredno, bo zaprošeno, da se ta obveznost Komisije omeji na obveznost nasproti tožeči stranki.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica meni, da so ji kršene temeljne pravice do svobode gospodarske pobude in varstva njene lastnine. Pravo Unije na področju ekološkega kmetovanja naj bi bilo treba razlagati ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah. Tega naj Splošno sodišče v svoji sodbi v celoti ne bi upoštevalo. S tem naj bi bilo podjetjem, ki ekološke proizvode uvažajo iz držav nečlanic EU, v celoti odvzeto varstvo temeljnih pravic.

Sodba Splošnega sodišča naj bi temeljila na nezadostni pravni presoji obsega obveznosti – in s tem odgovornosti – Evropske komisije za ravnanje in odločitve nadzornih organov na področju ekološke pridelave. Splošno sodišče naj bi v svoji sodbi napačno domnevalo, da ni nobene „konkretne določbe“, iz katere naj bi izhajalo, da je treba kršitveno ravnanje ECOCERT preko hčerinske družbe v Ljudski republiki Kitajski pripisati Uniji ali Evropski komisiji. Splošno sodišče naj bi menilo, da se je s pripisom predpostavljalo, da je Komisija sama nase prenesla nadzor na področju ekološke pridelave kot nalogo javne oblasti v državah nečlanicah EU. S pravili iz Uredbe (ES) št. 834/2007¹ in Uredbe (ES) št. 1235/2008² naj bi bilo Komisiji naloženo, na kakšen način – in sicer z imenovanjem nadzornih organov na področju ekološke pridelave kot uslužbencev Unije – je treba izvesti nadzor na področju ekološke pridelave v državah nečlanicah EU.

Dalje, preudarek Splošnega sodišča, v skladu s katerim je bil učinek člena 33 Uredbe št. 834/2007 in revizijskega okvira za odškodninsko odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo njeni uslužbenci, to, da naj bi bilo Evropski komisiji podeljeno „široko polje proste presoje“ tako za opredelitev in oceno tveganja kot glede ukrepov spremljanja, ki izhajajo iz opredeljenega tveganja, naj ne bi ustrezal pomenu varstva temeljnih pravic. Učinek tovrstnega širokega polja proste presoje naj bi bil, da se ravnanje Komisije izvzame iz vsakršnega sodnega nadzora.

Nazadnje, obrazložitev, ki jo je Splošno sodišče navedlo glede zavrnitve tožbenega predloga za naložitev Komisiji, naj zagotovi preglednost pri odločitvah, ki jih sprejmejo nadzorni organi na področju ekološke pridelave, naj ne bi bila v skladu s pomenom temeljnih pravic in pomenom temeljne pravice do zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva.

____________

¹ Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL 2007, L 189, str. 1).

² Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL 2008, L 334, str. 25).